Klemen Košak

11. 10. 2013  |  Mladina 41  |  Politika

Tito in regionalni razvoj

(Ne)spornih 1290 evrov za mozaik z napisom Tito

Mozaik slovensko-hrvaškega prijateljstva v  času rdeče zvezde

Mozaik slovensko-hrvaškega prijateljstva v času rdeče zvezde
© Uroš Abram

Ob glavni cesti skozi Log pri Brezovici je že dolga leta na neki škarpi mozaik z napisom Tito, slovensko in hrvaško republiško zastavo ter rdečo zvezdo. Zaradi mimo potekajočega prometa in nalaganja žvepla je bil potreben obnove in občina Log–Dragomer jo je izpeljala leta 2010.

Polovica sredstev za 2580 evrov vredno obnovo je prišla iz sklada Evropske unije za regionalni razvoj in del slovenske politike, ki je na to postal pozoren zdaj, je ogorčen. »Kako bo obnova spomenika diktatorju prispevala k razvoju podeželja?« ministra za kmetijstvo Dejana Židana sprašuje poslanka SDS Janja Napast.

Na občini so pojasnili, da so mozaik obnovili, ker je spomenik vpisan v register kulturne dediščine in »za takšne objekte (obeležja NOB, kapelice, cerkve) vzorno skrbimo«. To sicer ne drži, mozaik ni vpisan v register kulturne dediščine. Ko smo občino na to opozorili, so dejali, da »vpis v register kulturne dediščine še poteka«. Tudi to ni res, postopek je bil končan že leta 2009 in mozaik ni ustrezal merilom Zavoda za varstvo kulturne dediščine za vpis v register.

A to za porabo evropskih sredstev pri obnovi mozaika ni bistveno. Tistih 1290 evrov iz EU je mozaik dobil prek Lokalne akcijske skupine (LAS) Barje, ki je bila ustanovljena, da s približno poldrugim milijonom evrov prispeva k razvoju občin na območju Barja oziroma da izboljša kakovost življenja v tem okolju. Denar je šel na primer tudi za nova okna vrtca v Dragomerju in za spodbujanje prodaje izdelkov tamkajšnjih kmetij. Evropska komisija se v odločanje LAS Barje glede porabe sredstev ne vtika, slovensko ministrstvo za kmetijstvo pa posamezne projekte zavrača zgolj, če ugotovi nezakonitosti, okoljsko škodljivost ali spodbujanje rasizma oziroma diskriminacije, kar se doslej še ni zgodilo.

Zakaj občina javnosti glede tega sporoča napačne podatke, ni jasno. Očitno je, da nekaterim ta mozaik nekaj pomeni, in dovolj bi bila razlaga, da so ga restavrirali, ker »urejenost objektov in okolja prispeva k razvoju in kvaliteti življenja v tem okolju«, kot se glasi del odgovora občine na novinarsko vprašanje. Obnovili so ga po restavratorskem načrtu, ki ga je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine, čeprav so vedeli, da to ni potrebno. Verjetno se zavedajo tudi, da ta spomenik marsikoga moti. Zasebnike, ki so ga restavrirali, so med obnovo nekateri domačini šikanirali in kmalu po obnovi ga je neznanec poškropil s pršilom.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.