Komentar / Za socialistično Evropo
Pri čemer socialistične Evrope ni mogoče zgraditi s sedanjo Evropsko unijo, ampak njej navkljub
Med zadnjimi vstajami v Ljubljani je policija zavarovala tudi predstavništva evropske unije. pa še niti 10 let ni minilo od evromanije ob vstopu Slovenije v EU.
© Uroš Abram
Ko so Alberta Einsteina vprašali, s kakšnim orožjem se bo človeštvo borilo v tretji svetovni vojni, naj bi bil odvrnil, da tega sicer ne ve, a pozna orožje četrte svetovne vojne – palice in kamne. Evropa, nedvomno daleč najbolj krvava celina v človeški zgodovini, je ponovno na dramatičnem zgodovinskem razpotju. Samozadovoljni politiki, ki so lani Evropski uniji podelili Nobelovo nagrado za mir in se pridušali o njenem civilizacijskem poslanstvu, zlovešče spominjajo na neke druge čase. Evropski orkester komisarjev, predsednikov in premierov, ki se je objemal in hvalil, da v Evropi že skoraj sedemdeset let ni bilo vojne, je ponovno priročno pozabil na vojne ob razpadu Jugoslavije. Z zaverovanostjo v mir pa so še najbolj spominjali na britanskega premiera Nevilla Chamberlaina, ki je manj kakor leto pred začetkom druge svetovne vojne Britancem zagotavljal, da Münchenski sporazum pomeni mir za naš čas. V podobni utvari živimo, če mislimo, da Evropska unija pomeni mir za naš čas, saj je, nasprotno, ravno ona največja grožnja miru.