V Dallasu bo življenje obstalo

Danes mineva 50 let od umora ameriškega predsednika Johna Fitzgeralda Kennedyja. Dogodek je pretresel ZDA in odmeval po vsem svetu, aktualen pa je tudi še danes. O atentatu namreč krožijo številne teorije zarote, javnost pa z navdušenjem sprejema tudi pikantne podrobnosti iz zasebnega življenja nekdanjega ameriškega predsednika. O dogodku izpred pol stoletja v današnji Mladini piše tudi Marcel Štefančič, jr..

V ameriškem Dallasu bo danes ob pol enih po lokalnem času vse življenje za nekaj minut obstalo – minilo bo namreč točno pol stoletja od trenutka, ko je bil na trgu Dealey (Dealey Plaza) ubit eden od najbolj priljubljenih ameriških predsednikov - John F. Kennedy. Po poročanju CNN-a bo za Dallas to poseben trenutek, v katerem bo potrebno izpeljati “delikatno iskanje ravnotežja med izkazovanjem spoštovanja spominu na Kennedya brez senzacionaliziranja njegovega umora”.

Tudi pol stoletja po umoru namreč še zmeraj niso znana ozadja tega dogodka, mesto Dallas pa se že več kot pol stoletja zaman trudi znebiti videza “mesta, ki je ubilo Kennedya”, kot to na pogosto preprost in zgrešen način turistom rečejo vodiči, ki na kraj uboja ameriškega predsednika vsak dan vodijo trume turistov z vsega sveta. Sklad, ki ohranja spomin na ubitega predsednika, je pripravil program, s katerim se bodo spomnili različnih trenutkov v življenju Johna F. Kennedya. V ta namen so že zastonj razdelili več tisoč vstopnic, predstavo pa si bo mogoče ogledati tudi na treh velikih ekranih, postavljenih v mestu. Obiskovalci mesta si bodo lahko ogledali tudi muzej na šestem nadstropju, kjer je bilo nekoč skladišče šolskih knjig in od koder so bili izstreljeni usodni streli ter bolnišnico Parkland, kjer je Kennedy tudi umrl in kjer bo zastava danes spuščena na pol droga. S povorko in svečami se bodo obiskovalci spomnili tudi smrti 39-letnega policista. Na polaganju vencev na pokopališču v Aarlingtonu bo prisotna tudi Kennedyjeva sestra Jean, osma od devetih otrok Rose in Joseph Kennedy ter zadnja živa sorodnica JFK-ja.

Neposredno pred trenutkom, v katerem bo preteklo pol stoletja od usodnih strelov, bodo po mestu zazvonili vsi zvonovi. Po trenutku tišine pa bo dvojni nagrajenec s Pulitzerjevo nagrado in zgodovinar David McCullough prebiral dele iz najbolj znanih Kennedyjevih govorov. Med ceremonijo bo odkrit tudi nov spomenik JFK-ju in to na tistem delu zemljišča, ki je znano pod imenom Grassy Knoll. Na spomeniku bodo izpisane zadnje besede iz govora, ki ga je 35. ameriški predsednik želel povedati v trgovskem centru v Dallasu 22. novembra leta 1963. To pa hkrati pomeni, da se tokrat na istem mestu ne bodo mogli zbrati različni zagovorniki “teorij zarot”, ki so se sicer v prejšnjih letih ob pol enih vsakega 22. novembra vedno zbirali na mestu atentata na Kennedyja. Prostor za njihovo zbiranje in proteste jim je odrejen pred spominskim centrom JFK, šele po koncu slovesnosti pa bodo lahko prišli na trg Dealey. Kljub temu pa so številni med njimi že dan pred spominskimi slovesnostmi korakali po trgu in vzklikali:”Dovolj laži!”

Vendar pa tudi spominske slovesnosti ne bodo uspele utišati vprašanj in različnih teorij o ozadjih uboja priljubljenega ameriškega predsednika. Po uradnih navedbah naj bi sicer Kennedyja 22. novembra 1963 v teksaškem Dallasu ubil nekdanji marinec in komunistični zanesenjak Lee Harvey Oswald in to s tremi streli s šestega nadstropja teksaškega skladišča šolskih knjig. To je tudi uraden sklep komisije pod vodstvom predsednika vrhovnega sodišča ZDA Earla Warrena. Vendar so se kmalu zatem pojavile različne teorije o ozadjih umora. Najprej so za zaroto sumili Sovjetsko zvezo, nato CIO, zatem mafijo, nekateri pa so sumili celo kubanskega predsednika Fidela Castra in ameriško vlado. Na širjenje teorij zarot je vplivalo tudi netransparentno delo Warrenove komisije in skrivanje rezultatov Kennedyjeve obdukcije.

Kennedy je s soprogo Jacqueline 22. novembra prispel v Dallas, da bi pomiril med seboj sprti krili demokratske stranke. Na poti po središču mesta so ju pozdravile navdušene množice. Uradna razlaga pravi, da je Oswald v zgradbo, kjer je bil zaposlen, pritihotapil svojo muzejsko italijansko puško "carcano" z japonskim daljnogledom in iz šestega nadstropja izstrelil tri strele. Za Kennedyja je bil usoden zadnji naboj, ki ga je razneslo v njegovi glavi, delci lobanje pa so se razleteli naokrog, tudi po prvi dami in drugih sopotnikih. V avtomobilu so bili še guverner Teksasa John Connally in soproga Nelly ter agenti tajne službe. To je bilo zadnjič, da se je kakšen ameriški predsednik vozil v odprtem avtomobilu. Danes se vozijo le v izjemno zaščitenih blindiranih limuzinah. Kennedyja in guvernerja Connallyja, ki je bil prav tako ranjen, so prepeljali v bolnišnico, vendar je bilo za predsednika prepozno že na trgu Dealey. Kmalu zatem je na letalu Air Force One kot 36. predsednik ZDA prisegel podpredsednik Lyndon Johnson.