Kitajska razglasila območje zračne obrambe nad spornimi otoki

Nad otoki, ki jih ima za svoje tudi Japonska, je Kitajska napovedala »izredne obrambne ukrepe« s strani kitajskih oboroženih sil proti tujim letalom

Spor med Kitajsko in Japonsko glede suverenosti nad otočjem, ki ga na Japonskem imenujejo Senkaku na Kitajskem pa Diauju, se nevarno zaostruje.  Kitajska je namreč danes nad otočjem razglasila novo »območje zračne obrambe«, izdala posebna navodila in se pravila za prelet omenjenega območja ter napovedala, da bodo proti letalom, ki bi si drznila kršiti omenjena pravila uporabila »izredne obrambne ukrepe« s strani kitajskih oboroženih sil. Japonska, ki je otoke leta 2012 nacionalizirala in s svojimi ladjami in letali pogosto patruljira nad njimi, je takoj poslala uraden protest Pekingu, vendar Kitajske to očitno ni odvrnilo od namere, da vzpostavi in učinkovito ubrani omenjeno zračno-identifikacijsko območje.

S tem je spor, v katerem Japonska in Kitajska že dlje časa kažeta mišice druga drugi, dobil še svojo novo, nevarnejšo 'zračno' dimenzijo. Gre seveda za vprašanje nadzora oziroma za načelo efektivnosti ter vzpostavljanja novih dejstev, ki nam je zelo znana tudi iz slovenske najbližje soseščine. Nova dejstva na terenu lahko – v kolikor druga država na njih res pristane – privedejo tudi do 'novega pravnega stanja'.

Sicer pa je to načelo dobro znano tudi iz slovenske zgodovine. Kitajska je svoje območje vzpostavila prav na dan, ko v Sloveniji praznujemo dan Rudolfa Maistra, ki je s svojimi 4.000 borci ob koncu prve svetovne vojne prav tako efektivno prevzel oblast nad Mariborom in vzpostavil novo stanje na terenu, ki je nato obveljalo vse do danes. Sicer pa se zadnjega omenjanja sprememb, ki morajo biti čim prej izvršene na terenu, da bo nato generalni sekretar OZN lahko ugotovil, da so se »dejstva na terenu spremenila«, spomnimo tudi iz časov objav 'Washingtonske zabeležke', v kateri so ameriški diplomati v podobni maniri dajali inštrukcije slovenskim diplomatom o tem, kako je potrebno – in to ne glede na mednarodno pravo – spreminjati dejstva na terenu, da bi lahko nastala nova država Kosovo.

Ta ista logika je sedaj v uporabi na mestu, kjer ZDA in Japonski to ni povšeči. Kitajska ima namreč precej resna vojaška sredstva za zaščito omenjenih otokov, spor pa bi lahko zaradi vpletenih držav - Japonske, Tajvana, Kitajske, Filipinov, Vietnama ter ZDA in njenih zaveznikov – prerasel regionalno dimenzijo in se prelevil v zelo resen globalen konflikt. Kitajska je v izogib temu ob ustanovitvi novega zračnega območja nad otoki, ki jih ima za svoje, izdala natančna navodila. Vsako letalo – tudi japonsko seveda – ki bi želelo preleteti omenjene otoke, bo v prihodnje moralo kitajskemu zunanjemu ministrstvu in kitajski upravi za civilno letalstvo najprej poslati načrt preleta. Obenem morajo biti takšna letala tudi v neprestanem radijskem stiku s kitajskimi oblastmi. Kitajska sicer ni jasno napovedala, katere »obrambne ukrepe« bi lahko uporabila proti letalom, ki se ne bodo držala teh pravil, toda iz mednarodne prakse je znano, da lahko v skrajnem primeru to pomeni prestrezanje tujih letal s pomočjo lovcev v zraku oziroma sestrelitev letal, ki bi kršila kitajski zračni prostor.

Številne države sveta imajo podobna območja preletov, težava s kitajskim območjem pa je v tem, da se prekriva z japonskim območjem. Strokovnjaki za mednarodne odnose zato opozarjajo, da bi prav zaradi istočasnih poskusov izvajanja suverenih pravic v tem območju lahko prišlo do resnih incidentov, ki bi lahko v konflikt povlekli tudi ZDA, ki ima na podlagi mednarodne pogodbe dolžnost, da ščiti Japonsko. Kitajska poteza po oceni Paula Haenlea, direktorja Centra za globalno politiko na Univerzi v Pekingu, »že tako nevarno situacijo v zvezi s spornimi otoki potiska na še bolj nevarno pot proti trku, do katerega bi lahko prišlo zaradi nepazljivosti«.

Tiskovna predstavnica kitajskega obrambnega ministrstva Yang Yujun pa je dejala, da je Kitajska svoje območje ustanovila zaradi »obrambe suverenosti, varovanja ozemlja, kopnega in zraka«. Kitajsko zračno območje za sedaj ne vključuje drugih območij v Južnem kitajskem morju, kjer je Kitajska v sporu tudi s Filipini in Vietnamom, toda tiskovna predstavnica kitajskega obrambnega ministrstva je že napovedala, da bo Kitajska »v pravem trenutku razglasila dodatna območja, takoj ko bodo končane vse priprave«. Japonski predsednik vlade Šinzo Abe je medtem znova ponovil, da so sporni otoki neodtujljiv del ozemlja Japonske ter da se o tem Japonska ne namerava pogajati.

Tudi Japonska je namreč v zadnjem času povečala izdatke za obrambo in zagrozila, da bo nad otoki »sestrelila kitajska brezpilotna letala«, če bodo le-ta vstopila v zračni prostor nad otoki. »Če bo Kitajska popolnoma uresničila svojo politiko zračne obrambe v območju identifikacije, potem se povečuje verjetnost konflikta in spopadov v zraku med Kitajsko in Japonsko. Vendar menim, da Kitajske ne bi smelo biti strah konfliktov zato, ker smo bili tako dolgo pod okupacijo Japonske. Obvarovati moramo naše suverene interese,« ocenjuje Zhou Yongsheng, strokovnjak za kitajsko-japonske odnose na Univerzi za mednarodne odnose v Pekingu.

Kitajska ima s sosedi še vrsto drugih vrsto sporov. V Južnem kitajskem morju že več let potekajo pravi spopadi, v katerih se ladje obrambne straže več držav 'obstreljujejo' z vodnimi topovi. Obenem tudi ZDA ne priznavajo kitajske izključne ekonomske cone v tem območju in trdijo, da se ladje ZDA v Južnem kitajskem morju nahajajo v mednarodnih vodah kjer opravljajo legitimne naloge, s čemer pa se na Kitajskem seveda ne strinjajo. Zanimivo je, da sta aprila leta 2010 ZDA in Kitajska za reševanje takšnih težav vzpostavili celo posebno vročo linijo. Napetosti, ki so se začele že pred nekaj leti, pa kljub temu postajajo iz dneva v dan nevarnejše.