Aleksandar Todorović pogrešan

Policija, svojci in aktivisti, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, intenzivno iščejo Aleksandra Todorovića, pobudnika ustanovitve organizacij izbrisanih v Sloveniji, ki je neznano kam izginil 14. januarja letos

Aleksandar Todorović, ustanovitelj in dolgoletni predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov (CIIA), je že od 14. januarja, ko je odšel od doma, oziroma od 21. januarja 2014, ko je njegovo izginotje na policiji prijavila družina, pogrešana oseba. Aleksandar Todorović, čigar življenje v Sloveniji se je zaradi izbrisa spremenilo v bitko za vsakodnevno preživetje, je od doma odšel v obupu, brez dokumentov in brez denarja. Po klicu na njegovo mobilno številko se javlja le avtomat, ki sporoča, da uporabnik ni dostopen. Kljub iskanju prijatelji in družina Aleksandra Todorovića niso uspeli ugotoviti kam bi lahko odšel in ne kakšna je njegova usoda.

Tiskovni predstavnik mariborske policijske uprave Miran Šadl je za Mladino potrdil, da je policija v primeru prijave pogrešanja Aleksandra Todorovića, tako kot tudi v drugih podobnih primerih, naredila vse kar ji dovoljuje zakon z namenom, da bi pogrešanega Aleksandra Todorovića našla. Policijska postaja Ptuj je šele 21. januarja letos v večernih urah prejela prijavo svojcev, da pogrešajo Aleksandra. »Kot je to vedno v primeru pogrešanja oseb, smo preverili v različnih zdravstvenih institucijah, vendar potrditve, da bi bil pogrešani na zdravljenju, nismo dobili. Naše preverjanje v teh ustanovah smo ponovili še dvakrat, a je bil odgovor negativen. Policisti so se povezali tudi z vsemi institucijami na območju Ptuja, ki bi jih pogrešani lahko obiskal (Center za socialno delo, Zavod za zaposlovanje, Upravna enota...), vendar do informacij o pogrešanem nismo prišli. Preko Interpola smo se povezali s tujimi varnostnimi organi, poleg tega smo izvedli še veliko drugih aktivnosti, od pregleda parkov, okolice ribnika Ljudski vrt, do poizvedbe na krajih, kjer se je veliko gibal,« so sporočili z mariborske policijske uprave.

Aleksandar Todorović je dejstvo, da je bil izbrisan, izvedel leta 1993, ko je na občini želel pridobiti rojstni list za svojo komaj rojeno hčerko. Srečni oče je tedaj uradnici, ki je zahtevala njegove dokumente, dal osebno izkaznico, ona pa mu je dokumente uničila. Nato je sicer izdala rojstni list, vendar imena Aleksandra Todorovića ni želela vpisati v rubriko 'oče'. Namesto tega je v to rubriko zapisala 'neznan'. Aleksandar je bil zaradi postopka prizadet, zato je protestiral proti takšnemu ravnanju, nato pa začel na nesprejemljivo ravnanje državnih uradnikov opozarjati tudi javnost. Demonstriral je in gladovno stavkal tudi pred ljubljanskim živalskim vrtom, da bi pokazal, kako malo pravic ima kot izbrisan. Kmalu je ugotovil, da se je v podobnem položaju znašlo še veliko drugih prebivalcev Slovenije. Bil je ustanovitelj prve organizacije izbrisanih, pogosto pa je zagovarjal izvedbo različnih akcij, saj je bil prepričan, da bo le s pomočjo obveščanja javnosti in s podporo medijev mogoče doseči spremembe in popraviti krivice izbrisanim. Ker se zaradi izbrisa ni mogel zaposliti, je tožil državo in spor na prvi stopnji dobil. To je privedlo do verbalnih napadov nekaterih desno usmerjenih strank na sodno vejo oblasti. Postopek se je znova vrnil v kolesje pravosodja.

Ker je bil v preteklih letih pogosto izpostavljen v medijih, tudi elektronskih, je v Sloveniji postal zelo znan. Prav zato je doživljal še več verbalnih, pa tudi fizičnih napadov. Zadnji se je zgodil julija lani. Neznanca sta 22. julija v gostilni Rimska peč na Ptuju sredi belega dne začela verbalno obračunavati z Aleksandrom Todorovićem, enim najvidnejših predstavnikov izbrisanih in aktivnim posrednikom pri reševanju te problematike v Sloveniji. Todorovića, ki naj bi bil napadov v javnosti že vajen, je eden od moških, ki naj bi bil po besedah žrtve vidno pijan, tudi fizično napadel. Nasilnež se ni ustavil niti po prihodu policije, zato so ga vklenjenega odpeljali v 12-urni pripor in ga kaznovali. Todorović, ki je v napadu na srečo utrpel lažje poškodbe, je napad povezal s sovražnim govorom iz ust visokih politikov v zadnjih letih, ki so tudi iz državnega zbora izrekali kolosalne laži in žalitve na račun izbrisanih.

Državni funkcionarji, nekdanji notranji minister Andrej Šter, bivši sekretar na notranjem ministrstvu Slavko Debeljak in Alenka Mesojedec Pervinšek, nekdanja državna podsekretarka tega ministrstva, ki jih je Todorović po oddaji na TVS marca leta 2003 obtožil fašizma, oziroma da so za v Haag ne pa za civiliziran svet, so vložili tožbo zoper Todorovića. Očitali so mu škodovanje njihovi časti, za kar je zagrožena denarna kazen ali zapor do treh mesecev. Vendar v pravdi niso bili uspešni, saj je sodišče ugotovilo, da morajo javni funkcionarji v demokratični družbi prenesti večji obseg kritik v primerjavi z navadnimi državljani.

Aleksandar Todorović se je udeležil tudi sojenja na Evropskem sodišču za človekove pravice, aktiven pa je bil tudi pri obveščanju evropskih institucij v zvezi s problemom izbrisa v Sloveniji, v Mirovnem inštitutu in v okviru pobude za ustanovitev regionalne komisije za resnico, ki naj bi raziskala usodo žrtev v preteklih spopadih na območju nekdanje skupne države, seveda tudi izbrisanih. S svojim delom v smislu zaščite človekovih pravic in v korist izbrisanih je nadaljeval tudi po pripravi zadnjega zakona o odškodninah za izbrisane, ki so ga žrtve izbrisa kritizirale. Nad počasnim ravnanjem države je bil razočaran. »Ne moremo reči, da se je v Sloveniji karkoli premaknilo na bolje, če ne bomo videli, da se državna politike do izbrisanih spreminja tudi v državni praksi. Tukaj pa sprememb še vedno ni,« je opozarjal. Prijatelji in aktivisti organizacij izbrisanih so zato upravičeno zaskrbljeni zaradi izginotja Aleksandra Todorovića.