Voda potrebuje prostor
Poplave so sestavni del kraškega polja, tako kot je reka sestavni del rečnega korita. Zato so sedanja dna polj oblikovana v višini povprečno visokih poplav.
Digitalni model reliefa Planinskega polja. V Vetrovni luknji (dva kilometra severno od roba polja) gladina reke (eden od mnogih krakov Ljubljanice), ki teče od ponorov na vzhodnem robu polja proti izvirom Ljubljanice, niha za okrog 20 metrov ob letih z običajnimi poplavami, v Gradišnici (štiri kilometre severno) pa za 50 metrov.
Poplave na kraških poljih nimajo značilnosti navadnih rečnih poplav. Kras ob padavinah deluje kot spužva, ki zadržuje vodo, tako se na kraških poljih pojavijo izrednejše ojezeritve predvsem zaradi zvišanja gladine kraške vode v vsej okolici polja. Čiščenje ponorov lahko torej le malo prispeva k zniževanju in skrajševanju izjemnih poplav. Za zmanjšanje negativnega vpliva poplav je treba predvsem povečati zavedanje, da so poplave naraven pojav, ki ga ne moremo preprečiti, lahko pa omilimo njegove posledice, in to najbolje z dolgoročnimi ukrepi, ki se začnejo pri načrtovanju rabe prostora z upoštevanjem naravnih poplavnih značilnosti. Voda potrebuje prostor.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.