Almedina Lozić

 |  Mladina 10  |  Politika

Diskriminacija

Zakaj je nošenje naglavne rute iz verskih razlogov v eni izmed bolnišnic prepovedano?

Mlada muslimanka med delom v eni izmed evropskih bolnišnic

Mlada muslimanka med delom v eni izmed evropskih bolnišnic
© Profimedia

Dekle, ki letos obiskuje četrti letnik ene izmed srednjih zdravstvenih šol, nosi naglavno ruto iz verskega prepričanja od 13. leta, vendar jo mora med opravljanjem prakse v bolnišnici sneti.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Almedina Lozić

 |  Mladina 10  |  Politika

Mlada muslimanka med delom v eni izmed evropskih bolnišnic

Mlada muslimanka med delom v eni izmed evropskih bolnišnic
© Profimedia

Dekle, ki letos obiskuje četrti letnik ene izmed srednjih zdravstvenih šol, nosi naglavno ruto iz verskega prepričanja od 13. leta, vendar jo mora med opravljanjem prakse v bolnišnici sneti.

Zakaj mora snemati ruto med prakso, dekle ne ve. Povedali so ji le, da pravilnik o oblačenju zdravstvenega osebja ne predvideva nošenja naglavne rute in da mora šola upoštevati bolnišnična pravila. Vodja sektorja za srednje šolstvo na ministrstvu za šolstvo Slavica Černoša je dejala: »V poklicih, v katerih je uniforma natančno predpisana, se je temu treba prilagoditi. Zakaj bolnišnice zahtevajo takšne uniforme, ne vem, vendar zagotovo obstaja razlog.« S podrobnimi vprašanji smo se obrnili tudi na omenjeno bolnišnico. Vse, kar so nam odgovorili, je, da je »bolnišnica namenjena opravljanju zdravstvene dejavnosti in se s tem vprašanjem ne ukvarja«.

Zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc teh razlogov ne sprejema: »Ruta bi bila lahko iste barve kot uniforma, saj sami verski simboli ne bi smeli biti težava. Delovna obleka ne more biti razlog.« Po slovenski ustavi je izpovedovanje vere v zasebnem in javnem življenju svobodno. Zato zagovornik pravi, da noben pravilnik ali zakon o delovnih oblekah ne more biti pomembnejši od ustave. V Sloveniji ni zakona, ki bi prepovedoval ali omejeval nošenje naglavne rute iz verskega prepričanja. Zagovornik je še pojasnil, da če bi prepovedali nošenje rute, bi to določilo moralo veljati za vse verske simbole, tudi za verižice s križi: »Ali vidite kdaj duhovnika, ki se sprehaja po bolnišnici brez svojega cerkvenega oblačila in daje bolnikom zakrament bolniškega maziljenja? Pri muslimanih je oblačilo problem. To so dvojna merila.« Podobno menijo v uradu za verske skupnosti. Glede na veljavne zakone in pravno ureditev menijo, da bi zdravstveno osebje zaradi verske svobode moralo imeti pravico nositi ustrezno versko pokrivalo, ki bi bilo prilagojeno naravi dela in uniformi.

Kako je z nošenjem rute drugje? V ljubljanskem kliničnem centru imajo določena pravila o osebni urejenosti na delovnem mestu, ki ne predvidevajo nošenja naglavne rute iz verskih razlogov. Do sedaj se niso srečali s takšnim primerom, vendar pravijo, da bi našli rešitev, ki bi ustrezala zaposleni osebi in bolnikom. Faila Pašić Bišić, direktorica Človekoljubnega dobrodelnega društva Up, pozna več žensk, ki so se znašle v podobnem položaju. Nekatere so se odločile, da ne bodo delale v bolnišnici, nekatere so ruto odvrgle in je ne nosijo več niti v zasebnem življenju. Razlog, zakaj jim med delom niso dovolili nositi rute, naj bi bila sekularizacija, saj naglavne rute ne sodijo v bolnišnico, ker izražajo versko pripadnost.

In dekle z začetka članka? Pravi, da pri delu rute vse življenje ne bo snemala: »Lahko se sprijaznim, da to moram početi zdaj, ampak me skrbi, kaj bo potem. Če se ne bo nič spremenilo, ne želim ostati v Sloveniji, saj če jo vsak dan snamem za nekaj ur, je enako, kot če je sploh ne bi nosila.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.