Igor Mekina

15. 3. 2014, 16:15  |  Svet

Rusija umika kapital

Predsednik sveta direktorjev Gasproma je že pred mesecem dni prodal vse svoje delnice v Gaspromu, z ameriških računov pa je preko noči – najverjetneje v davčne oaze - izginilo 105 milijard dolarjev ruskih obveznic

Medtem ko se na Krimu prebivalci pripravljajo na jutrišnji referendum, se ruski poslovneži pripravljajo na sankcije ZDA in EU. Dogajanje na trgih je pomembno tudi zato, ker se da na podlagi tega dogajanja tudi lepo napovedati, kaj se bo dogajalo v prihodnje. In če je verjeti tem podatkom, potem je očitno vsaj dvoje: da so v najvišjih krogih Rusije za verjetno zaostritev v Ukrajini vedeli že mesec dni pred tragičnim preobratom, ki je razklal državo, hkrati pa se je že pred sankcijami ZDA in EU, ki bodo sprožene v ponedeljek, pričel obsežen beg ruskega kapitala iz »zahodnih« bančnih računov.

Po poročanju časnika Vedemosti, je na primer predsednik sveta direktorjev Gasproma Viktor Zubkov prodal vse svoje delnice v Gaspromu že pred mesecem dni, ko je vrednost delnic še naraščala, zdaj pa je že padla za 25 odstotkov. Delnice je prodal že 11. februarja 2014, podatek o tem pa je postal javen šele mesec dn ikasneje, 13. marca. Viktor Zubkov ima sedaj 0 odstotka delnic v podjetju, ki ga vodi. To je seveda zelo slaba novica tudi za vrsto drugih držav in projektov, na primer tudi za projekt Južnega toka, ki naj bi tekel skozi Slovenijo. Na seznamu oseb, zoper katere naj bi EU in ZDA ukrepale in jim prepovedali potovanja ter zamrznili račune, naj bi bil po navedbah »diplomatskih virov« iz Bruslja in Washingtona ter po poročanju Reutersa in Bilda tudi Aleksej Miller, predsednik uprave Gasproma ter Igor Sečin, predsednik uprave Rosnefta, skupaj s še najmanj 13. visokimi sodelavci Vladimirja Putina. Na seznamu »sankcioniranih« naj bi bil tudi ruski obrambni minister Sergej Šojgu, namestnik predsednika vlade Dimitrij Rogozin, predsednik Sveta za nacionalno varnost Nikolaj Petrušev, vodja tajnih služb Aleksandar Bortnikov in poveljnik črnomorske flote Aleksander Vitko. V političnem delu bi sankcije veljale za predsednico zgornjega doma parlamenta Valentino Matvijenko, predsednika zunanjepolitičnega odbora Dume Alekseja Puškina in politika Vladimirja Žirinovskega, ki je pozival na pripojitev Krima Rusiji. Sankcije naj bi zadele tudi čečenskega voditelja Ramzana Kadirova, ki je obljubil pošiljanje čečenskih prostovoljcev za obrambo Krima, direktorja televizije RT Dimitrija Kiseljova in Putinovega prijatelja, voditelja motociklistične skupine »Nočni volkovi« Alekasndra Zaldostanova.

Z mednarodnih finančnih trgov pa je prišla tudi novica, da je s skrbniških računov ameriškega Feda oziroma zveznih rezerv v nekaj dneh izpuhtelo okoli 105 milijard dolarjev v obliki ameriških obveznic. Takšnega velikega umika obveznic finančniki ne pomnijo, vsota dolarjev v obveznicah na skrbniških računih FED-a pa je zato padla na raven, na kateri je bila leta 2012. Prvi »osumljenec« je bila Kitajska, toda po natančnejšem pregledu podatkov se je pokazalo, da so obveznice na varno, najverjetneje v davčne oaze, umaknile ruske finančne institucije. Rusija naj bi imela v ameriških obveznicah uradno okoli 136 milijard dolarjev, neuradno pa okoli 200 milijard. Že pred napovedanimi sankcijami so nekateri ruski strokovnjaki zatrdili, da bi v primeru sankcija Rusija lahko »zavrgla« oziroma odprodala ameriške obveznice v kratkem času (zaradi česar bi začel padati dolar) hkrati pa bi lahko prešla na plačevanje z drugimi državami v njihovih nacionalnih valutah (npr. s Kitajsko) ob vzporednem prodajanju nafte in plina za rublje, s čemer bi okrepila mednarodni položaj ruske nacionalne valute. Posledično to pomeni, da se bo začelo bolj intenzivno poslovanje in povezovanje Rusije in Kitajske. Vse torej kaže na to, da se Rusija ne bo ustavila ter da je pripravljena plačati določeno »ceno« v obliki sankcij za svojo politiko v Ukrajini. Prav tako je bila na na to očitno pripravljena že veliko pred napovedanimi ukrepi ZDA in EU. Strokovnjaki tudi opozarjajo, da hiter padec na ruskih borzah in izguba »virtualnega« bogastva ruskih podjetij na mednarodnih trgih Vladimirja Putina ne skrbi tako zelo kot vzdržnost cen blaga, ki so za navadne ruske državljane bolj pomembne, saj ima delnice v lasti le malo ljudi. Padec cen delnic bo tako prizadel predvsem oligarhe, ki bodo morali umakniti svoj kapital iz zahodnih tržišč, takšna politika pa Vladimirju Putinu ne bo pretirano škodovala, saj njegova popularnost v zadnjem času narašča. Alisher Usmanov, najbogatejši človek v Rusiji je od začetka krize na primer že izgubil 1,5 milijarde dolarjev, vendar zagotavlja, da večino denarja zasluži na domačem trgu. Izgubila pa bi lahko tudi ameriška in evropska podjetja – po oceni banke za mednarodne poravnave (BIS) so samo ameriške banke do ruskih »izpostavljene« v višini 75 milijard dolarjev. Postavlja pa se tudi vprašanje, ali so evropske države in ZDA v primeru zaostrovanja krize pripravljene sprejeti rusko zaustavitev dostave plina, ki samo v Nemčiji poganja tretjino gospodarstva ? Kratkoročno takšnega izpada ne bi bilo mogoče nadomestiti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.