Igor Mekina

28. 3. 2014  |  Svet

Obama hvalil neobstoječi referendum

Predsednik ZDA Barack Obama je je ob primerjavi odcepitve Krima in Kosova izrekel neresnico, ko je zatrdil, da je Kosovo neodvisnost razglasilo po referendumu, organiziranem s strani OZN

Ameriški predsednik Barack Obama je na začetku svoje evropske turneje in v usodnem trenutku po ruski priključitvi Krima naredil prvi večji spodrsljaj. V svojem 40-minutnem govoru v Centru lepih umetnosti je namreč pred okoli 2.000 gosti izrekel tudi zelo opazno neresnico, ko je ob kritiki ruskega ravnanja na Krimu povlekel vzporednice s primerom Kosova in pri tem pohvalil neobstoječi referendum Kosova o neodvisnosti, ki naj bi bil po prepričanju predsednika ZDA izpeljan celo ob sodelovanju OZN. »Kosovo je Srbijo zapustilo šele potem, ko je bil organiziran referendum, ki ni bil izven okvirjev mednarodnega prava, pač pa je bil organiziran ob skrbnem sodelovanju z Združenimi narodi in kosovskimi sosedi. Nič podobnega se ni zgodilo na Krimu,« je dejal ameriški predsednik Barack Obama.  

Vendar pa se dogodek, ki ga je tako natančno opisal ameriški predsednik , ni nikoli zgodil. OZN kosovske neodvisnosti nikoli ni podprla, pa tudi referenduma, o katerem je govoril Obama, na Kosovu ni bilo. Edini referendum o neodvisnosti Kosova je bil organiziran od 26. do 30. septembra leta 1991 v organizaciji Demokratične zveze Kosova Ibrahima Rugove. Srbske oblasti so referendum razglasile za ilegalnega, vendar referenduma, na katerem naj bi se 99,98 volivcev izjasnilo za odcepitev Kosova, niso preprečevale. Še pred tem je prišlo do sprememb srbske ustave, s katerimi je bila zmanjšana avtonomija Kosova, konec leta 1991 in v začetku leta 1992 pa je bilo sprejeto tudi arbitražno mnenje Badinterjeve komisije, ki je potrdilo, da se meje republik nekdanje SFRJ ne morejo spreminjati brez soglasja novih držav. Referendum se je sicer omenjal tudi v sporazumu o Rambouilletu in zelo očitno je, kakšna bi bila na njem volja večine na Kosovu, vendar takšnega referenduma, kot ga je opisal predsednik ZDA, nikoli ni bilo.

Strokovnjak za mednarodne odnose iz Velike Britanije Daniel Hamilton je ob tem dogodku dejal, da ni skrivnost, da je je balkanska geopolitika zapletena in konfuzna, toda vseeno bi lahko pričakovali, da bodo pisci govorov v Beli hiši preverili dejstva, ne pa da bodo predsedniku ZDA omogočili, da predstavlja neresnične informacije. Obamine trditve o referendumu, ki naj bi ga organizirale OZN še pred razglasitvijo neodvisnosti Kosova, so preprosto neresnične. Nobenega takšnega referenduma ni bilo. Deklaracija o neodvisnosti Kosova je bila enostranska zadeva, do katere je prišlo po glasovanju začasnega parlamenta ozemlja. Šest let pozneje Kosovo še vedno ni član OZN. Dr. James Ker-Lindsay, višji raziskovalec oddelku za jugovzhodno Evropo Londonske šole za ekonomijo (LSE), je ob tem na Twitterju zapisal: »Verjetno lahko sklepamo, da gre za napako. Kljub temu se zdi, da gre za izjemno veliko napako. Zagotovo bi nekateri iz kroga predsednika morali vedeti, da na Kosovu ni bilo referenduma, organiziranega s strani OZN. Kajti od teh dogodkov res ni minilo prav veliko let. In to bo zagotovo šlo na roko tistih, ki verjamejo, da poskušajo ZDA sedaj predrugačiti zgodovino, da bi v lepši luči predstavile svoja lastna dejanja.« Analitik Instituta Cato Ted Carpenter je ocenil, da Obamina izjava »predstavlja žalostno prikrajanje zgodovine, še posebej, če vzamemo v obzir to, da so prvo ozemeljsko amputacijo Kosova od Srbije leta 1999 izvedle ZDA in njihovi zavezniki…« ter da je orkestriranje neodvisnosti leta 2008 in demokratične Srbije predstavljalo »arogantno izmikanje Varnostnemu svetu OZN in kršenje prejšnjih resolucij OZN«.

Kosovo je svojo neodvisnost v resnici razglasilo precej drugače od opisa ameriškega predsednika – neodvisnost je Kosovo razglasilo z deklaracijo, sprejeto 17. februarja 2008. Deklaracijo je sprejel parlament Kosova ob navzočnosti in podpisu predsednika države, začasne vlade in drugih začasnih institucij Kosova. Generalna skupščina OZN je bila prepričana, da so deklaracijo sprejele začasne institucije Kosova, zato je vprašanje o legalnosti takšne deklaracije zastavila Meddržavnemu sodišču v Haagu (ICJ). ICJ pa je preoblikovalo vprašanje GS OZN tako, kakor da bi GS OZN spraševala, ali je nezakonita deklaracija, ki so jo sprejeli zgolj nekateri »predstavniki«, ki so se pod deklaracijo podpisali, in ne uradne institucije Kosova. ICJ se je pri tem oprlo na dejstvo, da so se na deklaracijo poleg članov parlamenta podpisali še nekateri drugi funkcionarji. ICJ je torej zavzelo stališče v prid 'svobode govora' različnih 'skupin' ljudstva, saj je znano, da lahko ljudje pač mirno debatirajo in se odločajo. Ničesar pa sodišče ni povedalo o učinkih take deklaracije. Da bi lahko odločilo tako, je torej sodišče tudi skupščini Kosova na papirju in skozi svojo preoblikovanje vprašanja 'odvzelo' status organa (zaradi podpisa drugih funkcionarjev na UDI Kosova) in jo degradiralo v 'skupino ljudi', ki lahko – brez kakršnihkoli učinkov, seveda – sprejema karkoli pač hoče.

Če ne bi storilo tako, potem bi se namreč moralo izjasniti, ali enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova krši dokumente OZN. S tem manevrom pa se je ICJ odločanju izognilo. Pravzaprav je v isti sapi celo potrdilo veljavnost resolucije VS OZN 1244. To je nato prišlo prav mnogim separatistični gibanjem po svetu, saj je v javnosti ostal znan le stavek, da sama razglasitev neodvisnosti ni kršila mednarodno pravo. Vendar tudi dejstvo, da velik del svetovne javnosti ne pozna vsebine posvetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča o Kosovu, ameriškemu predsedniku ne daje pravice, da trdi in celo natančno opisuje nekaj, kar se v resnici nikoli ni zgodilo. In res je težko verjeti, da kaj takšnega – ob vseh mastno plačanih svetovalcih, v usodnem trenutku, ko odgovarja na govor Vladimirja Putina in rusko pripajanje Krima – lahko izjavi predsednik 'najmočnejše države na svetu'.

Čeprav, glede na to, da je Barack Obama na isti turneji ostal brez treh svojih pijanih varnostnikov, to niti ni tako nerazumljivo. Tudi velesile očitno niso več to, kar so bile včasih.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.