Nemčija proti sankcijam za Rusijo

Kljub kritikam ravnanja Rusije Nemčija še vedno ne podpira novega kroga sankcij proti Rusiji. Nemško zunanjo politiko pa so kritizirali tudi trije nekdanji kanclerji Nemčije

Nemčija ne podpira novega kroga sankcij proti Rusiji. To je stališče Angele Merkel, ki ga je v zadnjih dnevih večkrat pojasnila in to kljub ostrim kritikam na račun ruske politike do Ukrajine. Kljub temu pa je nemška kanclerka jasno povedala, da bo do novega kroga sankcij proti Rusiji s strani EU zagotovo prišlo, če se bo Rusija odločila za nove vpade na ozemlje Ukrajine. Stanje v Ukrajini je namreč še vedno napeto. Na vzhodnih mejah Ukrajine naj bi bilo že okoli 100.000 ruskih vojakov, ki so po oceni analitikov zelo dobro oboroženi in pripravljeni na akcijo, v Rusijo prebegli Vladimir Janukovič poziva regije Ukrajine na referendume o statusu in odpor proti pučistom, v samem Kijevu pa se nadaljujejo spori med desnimi skrajneži in politiki, ki so zasedli mesta v vladi. Ob napovedanih neprijetnih ukrepih začasne ukrajinske vlade - stoodstotnem dvigu cen plina v naslednjih dveh letih - je položaj zelo nestabilen.

Ravnanje skrajnežev v Ukrajini je prvič obsodila tudi visoka predstavnica za zunanjo politiko EU Catherine Ashton. Nemčija ni edina, ki se v tem tenutku ne zavzema za ostrejše sankcije proti Rusiji. Proti sankcijam so bile na sestankih zunanjih ministrov najbolj odločno proti tudi Italija, Madžarska in Češka. Vse te države imajo velike gospodarske interese za sodelovanje z Rusijo. V sami Nemčiji pa je prišlo tudi do zanimivih debat o tem, kaj so vzroki za sedanjo krizo v rusko-evropskih dnosih. Nemška opozicija je v Bundestagu v preteklih dnevih ostro napadla kanclerko, češ da je vlada v Ukrajini podprla fašiste. Gregor Gysi, voditelj Leve stranke je dejal: "Gospa Merkel! Podpredsednik vlade, obrambni minister, minister za kmetijstvo, minister za okolje, državni tožilec...so fašisti! Mi pa glede tega nismo storili ničesar. Stranka Svoboda ima stike z NPD in drugimi nacističnimi strankami v Eropi. To je nedavno potrdil tudi voditelj te stranke Oleg Tyagnibok...In prav on je bil tisti, ki je dejal 'vzemimo orožje v roke, borimo se proti ruskim svinjam, Nemcem, židovskim svinjam in drugim.' Mi pa se s temi iz stranke Svoboda še zmeraj pogovarjamo. Zame je to škandal!"

Gysi je tudi opozoril, da je NATO odprl Pandorino škatlico, ko je večina članic te zveze priznala enostransko neodvisnost Kosova in da zato krimska odcepitev Ukrajine sledi istim načelom v mednarodne pravu. "Kar je dovoljeno Kosovu, to morate dovoliti tudi drugim. To sem vam povedal, vendar me niste poslušali. Zmaga v hladni vojni vam je pomenila vse, na vse drugo pa ste pozabili. Sedaj se Baski sprašujejo, zakaj se ne morejo oni odločiti, ali bodo ostali v Španiji ali ne. To se sprašujejo Katalonci... Odcepitev Krima je isto kot odcepitev Kosova. Vedel sem, da bo Putin uporabil ta argument - in res ga je." Gysi je tudi ocenil, da je ekspanzija zveze NATO proti Rusiji odprla "legitimne varnostne interese" v Rusiji ter da so bile obljube, dane Rusiji ob združitvi Nemčije, prelomljene. "Ko smo združevali Nemčijo, so ameriški, nemški in drui zunanji ministri zagotovili, da ne bo prišlo do širitve zveze NATO proti vzhodu. Vendar smo to obljubo prelomili. Prišlo je do razširitve zveze NATO proti vzhodu," je dejal voditelj Leve stranke.

Kljub temu pa nemška kanclerka Angela Merkel z Vladimirjem Putinom – kljub temu, da kanclerka govori rusko, ruski predsednik pa dobro nemško – ne najde skupnega jezika. Nekateri analitiki so hudomušno opozorili tudi na dejstvo, da med obema voditeljema ni razumeanja kljub temu, da je bila Katarina Velika, ki je Rusiji v 18. stoletju pripojila Krim – ki ga je nato Ukrajini leta 1954 podaril Nikita Hruščov – nemška princesa. Za nemško kanclerko je pripojitev Krima 'nezakonita', Putina pa je sodelavcem po pogovoru z ruskim predsednikom opisala kot človeka, ki živi v svojem svetu. »Smo v 21. stoletju. Ne spopadamo se več vojaško. Toda prav tako se ne izogibamo konfliktom. Sedanja kriza je zelo resna kriza v Evropi,« je dejala Angela Merkel. Istočasno pa je nemška kanclerka predvsem od poljskih in diplomatov baltskih držav lahko te dni slišala veliko ostrih besed tudi zaradi kronične nemške odvisnosti od ruskega plina, ki po ocenah diplomacij teh držav že ogroža varnost EU. Nemška Ostpolitik, ki je pripeljala do zbližanju Nemčije in Rusije, te dni kljub temu visi na nitki. V tem trenutku še vedno ni znakov, ki bi kazali na kompromis. Niti Putin niti Merklova in prav tako ne ameriški predsednik Obama po oceni časnika Time nimajo več možnost za pot nazaj, čeprav so bile zadnje izjave Angele Merkel ob obisku v Kanadi nekoliko bolj spravljive.

V svojem govoru v nemškem parlamentu pred tem je nameč Angela Merkel uporabila veliko težji besednjak v zvezi z Rusijo. Rusko napotitev vojaških sil na Krim je označila kot »kršitev mednarodnega prava«. Tri dni pred referendumom o priključitvi krima Rusiji je dejala, da »ozemeljske celovitost Ukrajine ni mogoče postaviti pod vprašaj«. Nemčija je po njeni besedah pripravljena pomagati ostalim sosedom Rusije v primeru nevarnosti. »V obdobju velike negotovosti se Rusija ni pokazala kot stabilen partner za sosednje države, s katerimi ima tesne zveze, pač pa uporablja njihovo notranjo nestabilnost,« je dejala Angla Merkel.

Kljub takšnim kritikam na račun nesprejemljivega ravnanja Rusije na Krimu pa je vse več tudi glasov, ki opozarjajo na odgovornost zahodnih držav za sedanje ravnanje Rusije. V Nemčiji so namreč zelo pozorno prebrali tudi besede nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla, 'združitelja Nemčije', ki je v svojem času položil temelje za dve desetletji uspešnega sodelovanja Nemčije in evropskih držav z Rusijo. V pogovoru za nemški Bild je dejal, da je zahod naredil »velike spodrsljaje« pri svoji politiki do Ukrajine. »Tok revolta v Ukrajini ni bil pametno spremljan. V enaki meri pa je bilo očitno pomanjkanje senzibilnosti pri ravnanjih v zvezi z našim ruskim sosedom, še posebej s predsednikom Putinom,« je dejal Helmut Kohl. Kohlove besede potrjujejo tudi besede še enega nemškega kanclerja, Gerharda Schröderja, ki je dejal, da je dogajanje na Krimu sicer »kršitev mednarodnega prava«, vendar je hkrati priznal, da je bila kršitev mednarodnega prava tudi napad na Srbijo v času, ko je bil predsednik vlade.

"Mi smo poslali naša letala na Srbijo in skupaj s silami NATO bombardirali suvereno državo, ne da bi o tem obstajal sklep Varnostnega sveta OZN," je dejal Schröder in dodal, da bil sam previden pri uperjanju prsta, saj gre v obeh primerih za kršitev Ustanovne listine OZN. Kritiziral je tudi primernost Timošenkove za vodenje Ukrajine, predvsem zaradi več deset milijonov evrov na svojih računih, glede Ukrajine pa je ocenil, da neko tako kulturno razdeljeno državo nikoli ne bi smeli postaviti pred dilemo, ali sporazum o pridružitvi z EU ali pa carinska unija z Rusijo. Zanimivo je, da je podobnega mnenja še en nekdanji nemški kancler - Helmut Schmidt, ki danes dela kot urednik nemškega časnika Die Zeit. Schmidt je bil predsednik nemške vlade med leti 1974-82, pred tem pa je bil tudi nemški obrambni in finančni minister. V svojem komentarju je zapisal, da je ruska akcija na Krimu "popolnoma razumljiva" ter da je bila uvedba sankcij zoper vrsto ruskih državljanov s strani EU "neumna ideja."