Igor Mekina

5. 4. 2014  |  Svet

Zmaga ameriške plutokracije

Z odpravo omejitev skupnih zneskov donacij v političnih kampanjah je ameriško vrhovno sodišče odpravilo še zadnje ovire politični korupciji in kupovanju volitev s strani milijonarjev

Dolarska demokrcija, potrjena na Vrhovnem sodišču.

Dolarska demokrcija, požegnana na ameriškem vrhovnem sodišču.
© contrainjerencia.com

Ameriško Vrhovno sodišče je v odmevnem primeru McCutcheon proti Zvezni volilni komisiji dalo prav pritožniku in s tem omogočilo večji vpliv tistih, ki imajo veliko denarja. To je že drugi korak v podobni smeri, ki ga je omogočilo pet konservativnih sodnikov Vrhovnega sodišča, ki so uspešno preglasovali štiri druge sodnike. Pred štirimi leti je namreč Vrhovno sodišče v primeru Citizens United v. FEC odločilo, da lahko korporacije pri financiranju volitev uporabijo neomejene količine denarja. V tokratni odločitvi se je sodišče ukvarjalo z vprašanjem omejitev financiranja volitev, ki se nanašajo na posamezne volivce. Sodišče je odpravilo mejo za največjo skupno vsoto donacij, ki jih lahko posameznik da posameznim kandidatom ali kampanjam. Zavrnilo je trditve o korupciji, do katere naj bi prišlo zaradi prevelikega vpliva finančno dobro preskrbljenih donatorjev, prednost pa je dalo svobodi izražanja, saj naj bi bila le-ta po oceni Vrhovnega sodišča omejena zaradi določitve maksimalnega zneska donacij.

Zakon o volilni kampanji v ZDA namreč omejuje največji znesek, ki ga lahko da posameznik nekemu kandidatu na največ 2.600 dolarjev ter na največ 32.400 dolarjev za posamezno nacionalno kampanjo. Hkrati pa zakon prepoveduje posameznikom, da porabijo več kot 123.200 dolarjev v vsakem volilnem ciklusu. In prav ta skupni znesek naj bi po mnenju večine sodnikov povzročal omejitve svobode izražanja. Spor je sicer sprožil poslovnež Shaun McCutcheon iz Alabame. Leta 2011 in 2012 je dal finančno podporo 16 različnim kandidatom ali političnim komitejem, nato pa je želel pomagati še dvanajstim, vendar zaradi omejitev v zvezni zakonodaji tega ni mogel storiti. Zato se je pritožil.

Obamova administracija, ki je zastopala Zvezno volilno komisijo, je trdila, da je skupni maksimalni limit upravičen, saj to onemogoča političnim operativcem, da bi zaobšli omejitve pri maksimalnih donacijah posameznikov in za svoje kandidate zbrali še večje vsote denarja. Sodnik John Roberts se s tem ni strinjal. V imenu večine je zapisal, da skupni maksimalni limit v zelo mali meri onemogoča zlorabo zakona, hkrati pa zelo omejuje pravico do izražanja, ki je zapisana v prvem amandmaju k ameriški ustavi. Johnu Robertsu so se v tem mnenju pridružili tudi sodniki Antonin Scalia, Anthony Kennedy, Samuel Alito in Clarence Thomas. To pomeni, da lahko posamezniki sedaj dajo osebne prispevke toliko kandidatom, kot to želijo. Deli sodbe so napisani v zelo polemičnem tonu, verjetno prav zaradi pričakovanih negativnih odzivov.

»Denar v politiki se nekaterim morda zdi odvraten, toda prav takšne so tudi druge zadeve, ki jih ščiti prvi amandma. Če prvi amandma ščiti zažiganje zastave, proteste ob pokopih in nacistične parade – kljub velikemu zgražanju, ki jih sprožajo ti javni dogodki – potem zagotovo ščiti tudi politične kampanje, navkljub nasprotovanju ljudi,« je zapisal sodnik Roberts. V nasprotju s tem pa je sodnik Stephen Breyer napisal 30 strani dolgo ločeno mnenje, v katerem je napadel sprejeto odločitev, ki bo po njegovem mnenju ustvarila luknjo, ki bo posamezniku omogočila, da bo lahko prispeval milijone dolarjev za politično stranko ali kampanjo nekega kandidata. »Današnja odločitev je razparala finančne zakone, ki urejajo kampanje, njihov preostanek pa postavila v položaj, v katerem se ne bo sposoben soočiti z velikimi problemi demokratične legitimnosti, ki bi jo ti zakoni morali rešiti,« je v svojem ločenem mnenju zapisal sodnik Stephen Breyer. S tem mnenjem so se strinjali sodniki Ruth Bader Ginsburg, Sonia Sotomayor in Elena Kagan.

Odločitev Vrhovnega sodišča je že naletela na ostre kritike številnih civilnodružbenih organizacij, ki si prizadevajo za večjo transparentnost političnega sistema in zmanjšanje vpliva različnih lobijev in centrov moči. Novo ureditev vidijo kot neskladno z demokratičnimi načeli in kot odskočno desko za še večji vpliv lobijev in multinacionalk na ameriško politiko. Bogati posamezniki in korporacije si bodo s takšno ureditvijo namreč lažje preprosto kupili vpliv in politike, navadni državljani pa bodo še težje prišli do besede.

Miles Rapoport, predsednik organizacije Common Cause, je dejal, da je odločitev kakor jez, zgrajen za nekaj bogatašev, »da bi utopili glasove vseh nas ostalih«. Po njegovem mnenju je sodišče z odločitvijo poteptalo 40 let lastnih presedanov, razvilo rdečo preprogo za korupcijo in zavrnilo lekcije, ki smo se jih naučili v škandalu Watergate. »Če je kdo dvomil v to, da bo aktivistično Vrhovno sodišče na novo napisalo volilne zakone tako, da bi bili dolar bolj pomemben kot volilni glasovi, potem so se mu dvomi razpršili v sredo, ko je sodišče v sporu McCutcheon proti Zvezni volilni komisiji odločilo v korist dolarja. Sodba iz leta 2010 'Citizens United v. FEC' je korporacijam odprla pot za to, da v volitvah porabijo kolikor želijo in si kupijo volitve, sedaj pa so še učinkovito odpravili možnost, da ameriško ljudstvo in izbrani predstavniki ustvarijo pomembne omejitve neposrednim donacijam milijonarjev in milijarderjem v kampanjah,« opozarja John Nichols v The Nation. Rob Weisman, direktor organizacije »Javni državljan« pa je prepričan, da so ZDA s to odločitvijo stopile v bran »plutokratskih pravic« in da s tem ZDA postajajo »plutokracija« in nič več »demokracija«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.