Igor Mekina

, 08:10  |  Svet

Rusija se veseli ukrajinskih milijard

Prvi obroki finančne pomči IMF-a bodo zaradi nerodno napisane rusko-ukrajinske posojilne pogodbe končali na ruskih računih. Rusija pa že privija plinske ventile.

Ko novo vodstvo Ukrajine trdi, da Rusija proti njihovi državi izvaja »ekonomsko agresijo«, Rusija od zadolžene Ukrajine zahteva, da ji država čim prej poravna zapadle dolgove v višini 16 milijard dolarjev, hkrati pa dviguje cene plina in privija plinske ventile. Vse to se dogaja ob hitrem navezovanju novih ekonomskih vezi Rusije s Kitajsko ter azijskimi državami.

Države EU in ZDA skupaj z IMF, ki želijo pomagati Ukrajini in preobrata v Kijevu niso doživeli kot »puč«, pač pa kot »revolucijo«, so se ob tem znašle v precej tragikomičnem položaju. NATO, podobno kot je bilo že leta 2008, nima nikakršnih sredstev, da bi zaščitil Ukrajino. Še več, vse bolj je verjetno, da bodo prvi paketi finančne pomoči IMF-a, ki so jih zahodne države s težavo zbrale in so namenjeni Ukrajini – končali na računih ruskih finančnih institucij. Ukrajina namreč dolguje Rusiji precej denarja, ne samo za plačilo plina, pač pa tudi vračilo večje količine sposojene gotovine. Najbolj so sporne 3 milijarde sposojenih dolarjev, saj je ta dolg nastal z izdajo obveznic v skladu z britanskimi finančnimi predpisi. Eno od določil pri izdaji delnic je, da bodo obveznice postale plačljive takoj, ko bo ukrajinsko razmerje dolga in bruto družbenega proizvoda preseglo 60 odstotkov. To pomeni, da bo v trenutku, ko bo IMF Ukrajini vplačal prvi obrok od 18 milijard novega kredita, ki pokriva tudi 50-odstotni dvig cene plina, Ukrajina že postala tako zadolžena, da bo ta denar IMF-a končal na ruskih in ne na ukrajinskih računih. Ukrajina sicer lahko poskusi tudi z pravdami, ki jih že napoveduje, tako zaradi »oderuških« cen plina kot tudi zaradi zapadlih finančnih obveznosti, vendar ni verjetno, da bo pri tem zelo uspešna. Kot so namreč ugotovili že vsi, ki so kupili grške obveznice v skladu z določili britanske zakonodaje, s svojimi poplačili niso imeli težav in so svoja sredstva dobili povrnjena v celoti, razen kadar so se odločili za »prostovoljno« zmanjšanje svojih poplačil. V primeru Ukrajine ni verjetno, da bi Rusija v sedanjih pogojih pristala na zmanjšanje svojih plačil, pač pa bo od »pučistične« vlade zahtevala vse, kar ji pripada. Prvi obrok pomoči za Ukrajino bo zato napolnil rusko državno blagajno. 

Vse to je rezultat zadnjega finančnega sporazuma z Ukrajino, ki so ga podpisali decembra lani. Rusija je Ukrajini tedaj obljubila 15 milijard dolarjev in je 24. decembra tudi plačala prvi obrok v višini 3 milijarde evrov, vendar je ta kredit istočasno tudi zelo dobro zavarovala. Drugi obrok bi moral biti plačan februarja, vendar so bila izplačila ustavljena zaradi prevrata v Kijevu. Prvi obrok denarja v višini 3 milijarde dolarjev, vplačan decembra lani, je bil za Ukrajino zelo ugoden, saj so bile obrestne mere samo 5-odstotne, obroki pa zapadajo v plačilo do vsakega 20. junija in 20. decembra. Posojilo je kratkoročno in mora biti vrnjeno do 20 decembra leta 2015. Vendar je v sporazumu tudi člen »3b«, ki določa, da ukrajinski dolg ne sme preseči 60 odstotkov bruto družbenega proizvoda gospodarstva. Če se to zgodi, lahko Rusija zahteva vračilo denarja takoj. Novo zadolževanje Ukrajine pri IMF-u bo zato takoj privedlo le do vračilo denarja - Rusiji.

To pa ni edina nevarnost, ki grozi Ukrajini. Rusija se je po rahljanju živcev zahodnih politikov zaradi »manevrov« ob vzhodni meji Ukrajine odločila sprožiti tudi svoje »plinsko orožje«. Najprej z višjimi cenami plina, ki so rezultat dejstva, da je Ukrajini Rusija ukinila »popust«, saj se črnomorska flota po novem več ne nahaja na ozemlju Ukrajine, temveč Rusije. Tako je Ukrajina pravzaprav dvakrat kaznovana – prvič, ker je prikrajšana za svoje ozemlje, drugič pa zato, ker je zaradi te iste izgube izgubila še popust pri nakupu plina. Toda ob tem ruski Naftogaz, ukrajinski najpomembnejši distributer plina, počasi zmanjšuje tudi dobavo plina Ukrajini. V zadnjih tednih naj bi dobava plina padla z 4 odstotke, kar ni veliko, vendar napoveduje nevaren trend. Rusija ob tem od Ukrajine zahteva takojšnje plačilo 11 milijard dolarjev na podlagi prekinjene pogodbe iz leta 2010 (ki je predvidevala podaljšanje najema oporišča na Krimu do leta 2042), 2 milijardi za plin Gazproma in še 3 milijarde zaradi zadnjega kratkoročnega kredita iz lanskega leta.

Večina medijev je tudi spregledala novico, ki kaže, da na Ukrajino pritiska tudi Kitajska. Kitajska kljub načelni podpori »ozemeljski celovitosti« Ukrajine ni le nasprotovala ukrepom proti Rusiji, pač pa je celo sprejela nekatere ukrepe proti ukrajinski vladi. Kitajska je namreč, kot je potrdil ukrajinski minister za kmetijstvo Igor Švejč, vložila tožbo zoper Ukrajino zaradi neizpolnjevanja pogodbe iz leta 2012, ko je državno prehrambeno podjetje ob pomoči kitajske Export-Import banke Ukrajini posodilo 3 milijarde dolarjev za proizvodnjo pšenice, ki pa ni bila proizvedena v dogovorjenih količinah. Kar ni nič novega – tudi Avstroogrska je bila nekoč na podoben način prikrajšana za celo vrsto proizvodov, čeprav je prav zato leta 1918 podprla neodvisnost Ukrajine...

Zmanjšanje plinskih dobav in uvoza iz Rusije ter izvoza v Rusijo bi lahko imelo negativne posledice za vso Evropo. Države EU so ob tem sicer različno izpostavljene. Bolgarija iz Rusije uvaža 18,5 odstotka blaga, hkrati pa uvaža 90 odstotkov plina. Dva bolgarska jedrska reaktorja prav tako delujeta s pomočjo ruskega goriva, državo pa obišče še okoli četrtina od 2,6 milijona turistov letno. V Češki porabijo 66 odstotkov ruskega plina, izvozijo za okoli 3,6 odstotke blaga in sprejmejo okoli 10 odstotkov turistov iz Rusije. Estonija uvaža 69, Latvija pa 72 odstotkov plina. Od nekaj čez 81 milijard evrov izvoza jih na Madžarskem okoli 2,5 pridobijo na ruskem trgu, predvsem s pomočjo tovarne zdravil Richter. Rusija naj bi v Madžarski zgradila tudi jedrske elektrarne, ki bodo proizvedel 40 odstotkov električne energije. Litva v Rusijo izvaža petino blaga, velik del blaga je pri tem samo preprodan oziroma »reeksportiran,« industrija in potrošniki pa so skoraj v celoti odvisni od ruskih energentov. Iz Rusije uvaža tudi 92 odstotkov plina.

Poljska iz Rusije uvaža 90 odstotkov nafte in več kot polovico plina, Rusija pa je drugi največji poljski trgovski partner. Romunija v Rusijo izvaža okoli 2,8 vsega izvoza in uvaža za 4,2 odstotka blaga. Romunija lahko sama proizvaja 80 odstotkov svojega plina, vendar je v zadnjem času uvažala 47 odstotkov plina iz Rusije. Slovaška v Rusijo izvaža za okoli 4 odstotke svojega izvoza, iz Rusije pa je odvisna tudi zaradi uvoza jedrskega goriva za dve jedrski elektrarni in izgradnji novih elektrarn. Iz Rusija Slovaška uvaža 98 odstotkov svojega plina. Slovenija iz Rusije uvaža okoli četrtino plina, vendar ima med vsemi državami EU največji blagovni presežek v trgovanju z Rusijo. V Rusijo namreč izvozi za več kot 1 milijardo evrov blaga in storitev, pri tem pa ima največji delež Krka s prometom preko 300 milijonov evrov, kar je četrtina Krkinega prometa. Zalo veliko plina uvažajo iz Rusije tudi Nemčija (30 odstotkov), Italija, (28 odstotkov), Švedska (46 odstotkov) Finska (72 odstotkov) Nizozemska (34 odstotkov) in Belgija (30 odstotkov).

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.