Okrepitve v upravi Dropboxa

Nekdanja ameriška zunanja ministrica v času administracije Georga Busha, zagovornica vohunjenja brez sodnega nadzora, je postala direktorica v podjetju, ki skrbi za osebne podatke

Znano podjetje Dropbox, ki ponuja predvsem storitve shranjevanja podatkov, je napovedalo nekaj novih uslug in proizvodov, na primer novi Mailbox za androidne naprave in uporabnike sistema Mac OS, ter novo aplikacijo za shranjevanje fotografij, imenovano Carousel. Skoraj istočasno pa se je v vodstvu podjetja zgodila še ena sprememba, ki jo je večina medijev prezrla. Dropbox je namreč sporočil, da se je svetu direktorjev pridružila Condoleezza Rice,  nekdanja zunanja ministrica ZDA v času ameriškega predsednika Georga Busha mlajšega in zagovornica vohunjenja brez sodnega nadzora.

Spremembe sicer predsednik uprave Dropboxa Drew Houston ni omenil, pač pa je podjetje potrdilo spremembo v informaciji na blogu, ki spremlja spremembe na vodstvenih položajih. Del uporabnikov spleta se je takoj odzval z ogorčenjem. Številni uporabniki so namreč prepričani, da Condoleezzi Rice, ki se je v času Busheve administracije aktivno zavzemala za prisluškovanje brez kakršnegakoli sodnega nadzora, ni mesto na vodstvenem položaju organizacije, ki skrbi za shranjevanje podatkov milijonov predvsem zasebnih uporabnikov. Drew Houston je bil zato prisiljen napisati pismo, v katerem je uporabnikom zatrdil, da je podjetje ponosno na prihod Condoleezze Rice, da za podjetje ni »nič pomembnejšega od tega, da varno shranimo vaše podatke« ter da se zaradi prihoda znane Condi ne bo nič spremenilo, saj se Dropbox »bori za transparentnost in reformo vladnega nadzora«.

Nasprotniki prihoda Condoleezze Rice pa so medtem na Twitterju in drugih socialnih omrežjih že začeli s kampanjo 'Drop Dropbox' (odvrzi Dropbox). Pri tem poudarjajo predvsem dejstvo, da je Condoleezza Rice podpirala spremembe zakonodaje, ki so omogočile vse poznejše zlorabe in množično vohunjenje, kar je razkril Edward Snowden, pa tudi vpletenost Condoleezze Rice v napad na Irak, ki je bil izpeljan v nasprotju z mednarodnim pravom ter z lažnimi razlogi in je nato privedel do ogromnih žrtev v državi, kjer prikrita državljanska vojna divja še danes.

 Kljub temu pa ni zelo verjetno, da bo vodstvo Dropboxa spremenilo svojo odločitev o angažiranju Condoleezze Rice. Predsednik uprave Firefoxa Brendan Eich je pred časom res odstopil zaradi protestov, ko se je izkazalo, da je finančno podprl predlog, po katerem bi v Kaliforniji prepovedali istospolne zakone, vendar je to storil bolj zaradi pritiska sodelavcev v podjetju kot pa pritiska uporabnikov. V primeru Dropboxa je to manj verjetno, saj ima Condoleezza Rice podporo upravnega odbora. Res pa je, da na trgu obstaja vrsta podobnih izdelkov kot jih prodaja Dropbox, od SugarSynca do popularne Mege, katere lastnik je še vedno na udaru oblasti zaradi preteklih obtožb in kjer lahko ob prijavi odigrate zanimivo igrico razbijanja napisa NSA.

Kakšno usodo lahko doživijo tista podjetja, ki ne igrajo po pravilih ameriške krovne obveščevalne službe NSA, pa kaže primer podjetja Lavabit, ki se je znašlo v sodnih postopkih, ker niso želeli izdati šifre, s katero bi FBI prišla do elektronskih sporočil Edwarda Snowdena – hkrati pa še do milijonov uporabnikov tega servisa. Lastnik podjetja Ladar Levison je namreč raje uničil svoje podjetje, ki je uporabnikom omogočalo izmenjavo šifriranih sporočil, kot pa da bi sodiščem in FBI izročil ključe do osebnih podatkov svojih strank. Pravkar je izgubil proces na prizivnem sodišču, tudi zato, ker večine njegovih pritožb drugostopenjsko sodišče ni moglo obravnavati, saj teh argumentov Levison ni povedal že na prvi stopnji, ko se je branil sam, brez odvetnika.

Lavabit, ki je svoji uporabnikom med drugim omogočal tudi prenašanje sporočil z visoko kriptografsko zaščito in preko katerega si je s sodelavci dopisoval tudi Edward Snowden, je bil tako dober, da se je na koncu znašel celo na udaru ameriških preiskovalnih organov in sodišč, ki so zahtevala, da podjetje državnim organom izroči osebne podatke uporabnikov, skupaj s šiframi. Zato, da bi FBI-ju omogočili dostop do računa samo enega uporabnika, Edwarda Snowdena, bi moral policiji izročiti ključ, s katerim bi lahko prebirali vsa sporočila več kot 410.000 uporabnikov servisa.

Ko je Hushmail, Lavabitov konkurent, leta 2007 na ukaz sodišča storil prav to, je njegov ugled strmo padel, z njim pa tudi zaupanje strank. Ustanovitelj Ladar Levison je preiskovalcem FBI najprej izročil z zelo majhnimi črkami natisnjene in praktično neberljive podatke. Ko pa je dobil zahtevo, da naj šifro SSL preda v 'industrijskem standardu' oziroma v elektronski obliki in mu je sodišče v ameriški Virginiji zagrozilo z dnevno kaznijo 5.000 dolarjev, je raje uničil lastno podjetje. Kmalu zatem se je Ladar Levison znašel pod obtožbo, da je oviral pravico oziroma da je žalil sodišče. Kaj takšnega se Dropboxu z Condoleezzo Rice v upravnem odboru verjetno res ne bo zgodilo.