Klemen Košak

25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Družba

Smrtonosna kriza

Kako kriza in varčevanje vplivata na povečanje števila samomorov

Med varčevanjem in samomorilnostjo moških obstaja močna povezava, sta ugotovila ekonomista Nikolaos Antonakakis in Alan Collins po analizi podatkov o samomorih v Grčiji leta 2009 in 2010. V teh letih je 551 moških storilo samomor zgolj zaradi varčevalnih ukrepov. »Torej skoraj oseba na dan. Glede na to, da sta bila v Grčiji leta 2010 približno dva samomora na dan, jih je polovico povzročilo varčevanje,« je za Guardian povedal Antonakakis. S Collinsom sta celo izračunala, da zmanjšanje državnih izdatkov za odstotek prinese porast samomorilnosti moških za 0,43 odstotka.

Med državami z razmeroma veliko samomori je tudi Slovenija. Pri nas se je število samomorov več kot desetletje enakomerno zmanjševalo, leta 2009 pa se je glede na leto prej znova zvišalo. Nato se je spet zmanjšalo, naslednji dve leti pa se je povečevalo. Leta 2012 je bilo samomorov 443, samomorov med moškimi pa je bilo kar 363, največ po letu 2006. Takšna raziskava, kot sta jo naredila Antonakakis in Collins za Grčijo, ni bila opravljena za nobeno drugo državo. Izsledkov njune raziskave ni mogoče posplošiti, saj države varčujejo na različne načine.

Samomor večinoma ni posledica zgolj enega dejavnika, ampak na njegovo verjetnost vplivajo podedovane lastnosti ter stres in obremenitve, tiste, ki jim je posameznik izpostavljen v otroštvu, in tiste, ki nastanejo malo pred samomorom, opozarja dr. Peter Pregelj, predstojnik Katedre za psihiatrijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Kljub temu je jasno, da kriza in varčevanje na samomorilnost ne vplivata pozitivno. Pregelj je s sodelavci lani objavil izsledke desetletne raziskave o samomorilnosti v slovenskih regijah. Ugotovili so, da je njena stopnja najvišja na Štajerskem in v Pomurju, sledita Ljubljana in Dolenjska, najmanj samomorov pa je na zahodu Slovenije. Zagotovo je to povezano tudi s kulturo ljudi, saj so v Italiji samomori razmeroma redki, na Madžarskem pa so še pogostejši kot pri nas.

Vendar so regije, kjer je samomorov največ, tudi regije, kjer je brezposelnost najvišja. Ta povezava ni naključna. »Pri žrtvah samomorov so bile težave z delom – izguba službe ali negotova zaposlitev – pogostejše kot pri kontrolni populaciji,« pravi Pregelj o spoznanjih iz raziskave, ki so jo opravili s pogovori s svojci samomorilcev. »Človek se s stresom vedno poskuša spoprijeti, a če je stres premočan ali dolgotrajen, lahko vodi v psihiatrične motnje, te pa v samomorilnost,« razlaga Pregelj. Devetdeset odstotkov ljudi, ki umrejo zaradi samomora, ima pred tem psihološko motnjo in večinoma je to depresija. Za preprečevanje samomorov sta torej nujna zavedanje o depresiji in dostop do psihiatrov. »Pri nas pa je v regijah, kjer je samomorov največ, tudi najmanj psihiatrov,« opozarja Pregelj. V Ljubljani, kjer je psihiatrov največ, komaj dosegamo evropsko povprečje štirih psihiatrov na sto tisoč prebivalcev.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.