Igor Mekina

4. 5. 2014  |  Svet

Plameni ukrajinske državljanske vojne

Po požigu zgradbe, v kateri je umrlo 38 proruskih demonstrantov, in nadaljevanju operacij ukrajinske vojske v vzhodnem delu države, se je položaj v Ukrajini že spremenil v državljansko vojno

Ukrajina je po prevratu, ki se je zgodil pred komaj desetimi tedni, in po dnevu, v katerem je umrlo najmanj sto ljudi, doživela nov žalosten rekord, saj je v bojih med proruskimi uporniki, pripadniki Desnega sektorja in ukrajinsko vojsko umrlo več kot petdeset ljudi. Največ v doslej relativno mirni Odesi, kjer je množica ukrajinskih nacionalistov najprej zažgala šotor zagovornikov federalizacije in jih nato oblegala tudi po begu v zgradbo doma sindikatov, pred katerim so sicer imeli svoje stojnice. Med obema skupinama je prišlo do fizičnih obračunov in streljanja. Po poročilih lokalnih medijev so ukrajinski nacionalisti pretepali pripadnike ruske manjšine in zgradbo sindikatov obmetavali s kamenjem in molotovkami, zaradi česar je nastal velik požar. Med požarom naj bi zagovorniki kijevskih oblasti celo zabarikadirali nekatere izhode iz zgradbe, ki je gorela. V požaru se je zadušilo in zgorelo najmanj trideset proruskih aktivistov in demonstrantov, osem pa jih je zaradi ognja in dima v zgradbi raje skočilo skozi okna v smrt. VEČ>>

Še štirje so podlegli ranam ob fizičnih spopadih obeh skupin, petnajst ljudi pa je bilo ranjenih. Ob tem policija ni uspela preprečiti omenjenih napadov, po navedbah lokalnih medijev pa je celo pasivno opazovala dogajanje oziroma prišla na prizorišče prepozno, zaradi česar je dan po napadih prišlo do demonstracij v Odesi, v katerih protestniki zahtevajo odstop župana in ga obtožujejo, da je morilec.

Požig zgradbe sindikatov v Odesi s strani ukrajinskih skrajnežev je doslej najhujši primer množičnega nasilja v ruskem delu Ukrajine, dogajanje pa je povezano tudi s spopadi na vzhodu Ukrajine, kjer je ukrajinska vojska nadaljevala z vojaškimi operacijami v Slavljansku, Krematorsku in Mariopulu. V Slavljansku naj bi po navedbah ruskih virov skupina pripadnikov Desnega sektorja brez razloga napadla skupino civilistov, ki njihovi koloni niso pustili naprej. V odgovor na svoje besede naj bi jim skrajneži odgovorili z rafali iz avtomatskih pušk. Ukrajinska vojska je medtem uspela zavzeti devet kontrolnih točk upornikov, vendar je ob tem izgubila tudi tri helikopterje, od tega dva oklepljena bojna helikopterja Mi-24 Hind, ki sta bila uničena z protiletalskimi raketami. Ker gre za rakete, ki lahko brez težav sestrelijo tudi nizko leteča civilna letala, je ta novica sprožila precej zaskrbljenosti tudi v strokovnih krogih.

V reviji Jane's so opozorili, da so te rakete vrste »Igla« že pred časom izginile iz skladišč v zahodnem delu Ukrajine, zato ni nujno, da naj bi sestrelitev helikopterjev dokazovala vpletenost ruskih sil, vsekakor pa dokazuje, da se v vrstah upornikov nahajajo tudi zelo dobro izurjeni specialisti. Ukrajina ima sicer okoli 60 helikopterjev te vrste, ki so lahko oboroženi z različnimi vrstami orožja, od 30 milimetrskega topa do vodljivih in nevodljivih raket. Zaradi sestrelitve helikopterjev bi lahko bila ukrajinska vojska prisiljena v nadaljevanju operacij proti oboroženim »miroljubnim demonstrantom« uporabljati letala Suhoj-25 »Frogfoot«, vendar bi bila uporaba letalstva po oceni stokovnjakov Jane's Review precej tvegana, ker bi pomenila novo eskalacijo konflikta z nepredvidljivimi posleicami in bi skoraj zagotovo izzvala odgovor Rusije.

Glede na satelitske slike, ki so jih objavili proruski lokalni mediji, naj bi bilo mesto Slavljansk v obroču okoli 15.000 mož ukrajinske vojske, ki ima v bližini mesta tudi težko topništvo, večcevne raketne metalce in druga vojaška sredstva. Po priznanju ukrajinskih častnikov za zahodne medije se tako država že najmanj od začetka operacije v Slavljansku praktično nahaja v vojni. Odgovornost za spopade obe strani pripisujeta druga drugi. Vršilec dolžnosti predsednika države Oleksander Turčinov trdi, da so bili za pokol v Odesi krivi pripadniki ruskih tajnih služb, Moskva pa opozarja, da ima kijevski pučistični režim sedaj krvave roke in da zato nikakršne zahteve po razorožitvi upornikov ne bodo uspešne, saj so življenja ljudi ogrožena. Vojaške operacije zoper proruske separatiste so po oceni Moskve »kaznovalne operacije«, ki so usmerjene proti civilistom in so zato »zadnji žebelj v krsto ženevskega sporazuma«. Te operacije Rusija vidi tudi kot ravnanje, ki je v popolnem nasprotju z ravnanjem predsednika Ukrajine Viktorja Janukoviča, ki proti demonstrantom v Kijevu nikoli ni uporabil vojske in je sredi uspešne operacije odpoklical celo pripadnike Berkuta, pozneje razpuščene posebne policijske enote.

Moskva opozarja zahodne države tudi na njihova še nedavno zelo glasna opozorila o nedemokratičnosti uporabe vojske pri razreševanju konflikta v Ukrajini, ki so v popolnem nasprotju s sedanjimi izjavami cele vrste evropskih politikov – med drugim tudi zunanje ministrice EU Ashtonove – o »legitimnosti uporabe sile« kijevskih oblasti v južni in vzhodni Ukrajini. Oblasti v Kijevu po drugi strani opozarjajo, da proruski demonstranti proti vojski uporabljajo živi ščite, čeprav je hkrati mogoče videti, da ljudje vojsko ustavljajo tudi povsem neorganizirano. »Še vedno branimo naše položaje in ne načrtujemo umika,« je dejal Vječeslav Ponomarjov, »ljudski župan« Slavljanska. Edina pozitivna novica zadnjih dni je tako izpustitev sedmih članov misije OVSE, pri čemer je sodeloval predvsem posrednik Rusije.

Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem že zahteval, da se ukrajinska vojska umakne iz južnih in vzhodnih delov države ter da se začne dialog o ustavnih spremembah, vendar je edini odgovor ukrajinske strani nadaljevanje operacij, ki jih v zahodnih medijih spremljajo z blagohotno naklonjenostjo – celo do te mere, da so številni mediji ali popolnoma prikrili ali pa zelo skrili povsem informacijo o tem, da so v Odesi ukrajinski desničarji zažgali zgradbo z proruskimi demonstranti.

Vzpostavljanje reda in »antiteroristično operacijo« zato v Rusiji razumejo povsem drugače. Dimitrij Peskov, svetovalec Vladimirja Putina, je ob požigu stavbe z ljudmi v Odesi dejal, da »oblasti v Kijevu ne samo da nosijo neposredno odgovornost, pač pa so sostorilci v teh kriminalnih aktivnostih. Njihove roke so do komolcev namočene s krvjo … Dovolili so ekstremnistom in radikalcem, da zažigajo žive ljudi. Poudarjam, da so bili ti ljudje neoboroženi … To je najvišja manifestacija cinizma. Ljudje, ki opravičujejo kaznovalno operacijo, so isti, ki niso dovolili legitimnemu predsedniku Ukrajine, Viktorju Janukoviču, da vzpostavi red v državi … Naši kolegi na zahodu v resnici poskušajo opravičiti veliko število umorov, ki smo jim priča,« je dejal Peskov in izjave Catherine Ashton o »monopolu legitimne uporabe sile«, ki da menda pripada ukrajinskim oblastem, označil kot »monstruozne«.

O tem, kako se bo Rusija odzvala na razvoj dogodkov, ni želel povedati ničesar, je pa poudaril, da vsak dan dobivajo »na tisoče klicev na pomoč« in da je o tem obveščen predsednik Rusije Vladimir Putin. Nekateri analitiki pa opozarjajo, da je s požigom v Odesi Vladimir Putin že dobil svoj »požig Reichstaga«, oziroma razlog za intervencijo, ki bi jo po oceni poveljnika zveze NATO v Evropi ruska vojska ob meji z Ukrajino lahko opravila zelo hitro in ozemlje proruskega dela Ukrajine zasedla oziroma osvobodila – odvisno od perspektive – v samo nekaj dnevih.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.