Igor Mekina

8. 5. 2014  |  Svet

Bitka za strateške rezerve

V Slavjansku se nahaja najmanj okoli 2,5 milijona kosov lahkega pehotnega orožja, zato je nadzor nad temi skladišči ključnega pomena tako za vlado v Kijevu kot za ruske upornike

Predsednik Rusije Vladimir Putin je ob srečanju s predsednikom Švice Didierom Burkhalterjem pozval upornike na vzhodu Ukrajine, da naj preložijo svoj za 11. maj načrtovani referendum o statusu Donetska. Istočasno je pozval tudi na ustavitev operacij ukrajinske vojske. S tem je storil natančno to, česar mnogi analitiki po tragičnem požigu v Odesi, v katerem je po napadih desnih skrajnežev umrlo 44 proruskih aktivistov, niso pričakovali – namesto eskalacije krize je politikom v Kijevu ponudil diplomatsko rešitev. Istočasno je zatrdil, da so se ruske enote po končanih manevrih že umaknile stran od ukrajinsko-ruske meje. VEČ>>

Rusija se zavzema tudi za neposredne pogovore med predstavniki vlade v Kijevu in uporniki na vzhodu Ukrajine, kar pa vlada v Kijevu zavrača s trditvijo, da se ne bo pogovarjala s teroristi. Istočasno pa tudi proruski uporniki ne priznavajo oblasti, ki je po njihovem mnenju na oblast prišla s pučem in vztrajajo, da bodo organizirali referendum. Rusija tudi opozarja, da bi bile vsakršne predsedniške volitve, ki so v nasprotju z dogovorom med Viktorjem Janukovičem in zunanjimi ministri EU z dne 21. februarja razpisane za 25. maj, zaradi upora na vzhodu Ukrajine nelegitimne. Ukrajina namreč, kot je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ni Afganistan, kjer so doslej volitve potekale tudi v času vojne.

Prav zato je Ukrajina še vedno samo korak od prave državljanske vojne, na kar opozarja tudi nemški zunanji minister. Spopadi med pripadniki ukrajinske vojske in ruskimi uporniki na vzhodu Ukrajine so v zadnjih dneh izbruhnili v številnih mestih na vzhodu države. Vendar je med vsemi morda najpomembnejše majhno mestece Slavjansk, za katerega na prvi pogled ni povsem jasno, zakaj naj bi bilo tako pomembno, da je ukrajinska vojska okoli mesta namestila okoli 15.000 vojakov s težkim topništvom in oklepniki ter nato pospešeno zapirala svoj obroč. Pri tem je izgubila tudi tri helikopterje. Vendar vse kaže, da bi bilo to mesto lahko pomembnejše od vsega, kar se je nedavno zgodilo v Donetsku, Luhansku in Harkovu.

V primeru intervencije ruske vojske v Ukrajini namreč ukrajinska vojska ne bi imela resnih možnosti proti veliko močnejšemu nasprotniku. Enote redne vojske bi lahko režimu v Kijevu kupile samo nekaj časa. Vendar to ne pomeni, da je oblast v Kijevu brez vseh možnosti. V primeru intervencije bi bila edina možnost za vlado v Kijevu razdelitev orožja iz strateške rezerve, ki se na ozemlju Ukrajine nahaja še iz časov nekdanje Sovjetske zveze. Gre za precejšnjo količino orožja – najmanj pet milijonov avtomatskih pušk. Glede na to, da naj bi ruske intervencijske sile štele 'le' od 40 do 80 tisoč pripadnikov, bi se v tem primeru ruska vojska lahko soočila z resnim problemom podaljšane oziroma gverilske vojne z dobro oboroženim ljudstvom predvsem zahodne Ukrajine. V Kijevu je parlament v ta namen pravkar odobril delno mobilizacijo vojske. Vse to pa je v marsičem odvisno od usode majhnega mesteca – Slavjanska, ki je tudi središče proruskih upornikov v vzhodni Ukrajni.

V Slavjansku in njegovi bližini se namreč, kot to poroča britanski Kraljevski inštitut za strateške študije (RUSI), nahaja najmanj polovica omenjene strateške rezerve Ukrajine. In prav v tem dejstvu se skriva tudi odgovor na vprašanje, zakaj je ukrajinska vojska v bližini tega mesteca skoncentrirala tako veliko število svojih enot ter 24. aprila pričela z operacijo, s katero si poskuša pridobiti nadzor nad tem mestom in vojaškimi skladišči. Ruske enote na drugi strani meje so odgovorile z prerazporejanjem, na podlagi katerega je bilo mogoče sklepati, da se pripravljajo za napad in pomoč upornikom v Slavjansku. Ruske enote, ki se nahajajo na manevrih, imajo tudi velike napise mirovne sile. Kijev je takoj zatem ustavil operacije v okolici Slavjanska.

Orožje v Slavjansku je pomembno za obe strani – za Ukrajino predstavlja sredstvo za zastraševanje Rusije, Rusijo pa je po oceni RUSI očitno strah, da bi orožje lahko padlo v roke pripadnikom nacionalističnih skupin in bilo uporabljeno v etničnem čiščenju vzhodne Ukrajine. Kakšen bo razvoj dogodkov v prihodnje, je zaradi izjemno napete situacije težko napovedati, očitno pa je, da se rešitev skriva le za zeleno diplomatsko mizo. V britanskem Kraljevskem inštitutu za strateške študije tudi ocenjujejo, da so posebne enote ruske vojske (Spetsnaz) zagotovo že v vzhodni Ukrajini, ker so takšne operacije tudi v skladu z doktrino njihovega delovanja. Vendar pa je njihova naloga po oceni RUSI bolj v koordinaciji upornikov.

To potrjujejo tudi reportaže New York Timesa in drugih zahodnih medijev. Uporniki na vzhodu Ukrajine namreč očitno sploh niso državljani Rusije, pač pa večinoma rusko govoreči prebivalci Ukrajine. Kot popolnoma lažne pa so se izkazale tudi trditve New York Timesa, da naj bi bili v Ukrajini isti vojaki, ki so bili že pred tem v operacijah v Gruziji. New York Times je to dokazoval s fotografijami, za katere pa se je izkazalo, da predstavljajo državljana Ukrajine. V reportaži s terena pa so novinarji prinesli popolnoma drugačno zgodbo od tiste, ki so jo v zadnjem času ponavljali predvsem zahodni mediji. Namesto velikega števila zamaskiranih ruskih vojakov, o katerih je bilo veliko govora zlasti po aneksiji Krima, so novinarji v Slavjansku našli samo lokalce, nekdanje pripadnike sovjetske ali ruske vojske, jezne zaradi prevrata v Kijevu, ki je na oblast pripeljal pristaše neonacizma in uničevanja koloradskih hroščev, kot ukrajinski nacionalisti zaničevalno označujejo Ruse zaradi njihovih oznak – barvnega traku Georgijevskega križa, državnega odlikovanja med leti 1807 do 1913, ki je bilo ponovno uvedeno leta 1992.

Novinarji New York Timesa so tudi izvedeli, da naj bi orožje ruskih separatistov večinoma prišlo iz rok skorumpiranih ukrajinskih vojakov (raketni metalec z 12 izstrelki naj bi npr. stal 2.000 dolarjev), glede ciljev upora pa naj bi tudi uporniki sami neenotni: nekateri so za popolno odcepitev od Ukrajine, številni pa si želijo le mirnega življenja v nekakšni republiki znotraj enotne Ukrajine, kjer bi imeli zagotovilo, da jim nihče ne bo ukinjal pravico do uporabe ruskega jezika in prebivalcem vsiljeval blokado vezi z Rusijo. Kar so sedanji politiki na oblasti kratkovidno storili takoj ko so prišli na oblast.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.