Igor Mekina

 |  Družba

Moški povzročajo stres

Znanstveniki so odkrili, da miši v prisotnosti moških doživijo stres in slabše občutijo bolečine, kar bi lahko vplivalo tudi na rezultate številnih preteklih študij

Znanstveniki, ki so proučevali laboratorijske miši, so v najnovejši številki revije Nature objavili presenetljivo raziskavo, ki bi lahko v precejšnji meri vplivala na veljavnost vseh preteklih raziskav, narejenih na miših. Ugotovili so namreč, da miši v prisotnosti moških raziskovalcev doživijo stres. V znanosti raziskovalci seveda poskušajo nadzorovati prav vse spremenljivke, vendar jim je bilo dejstvo, da se miši obnašajo drugače v prisotnosti moških kot pa v prisotnosti žensk, doslej ni bila znana in predstavlja nove spremenljivke, ki bi bila upoštevana v najrazličnejših testih. »Če se zdi, da je spol raziskovalca pomembna spremenljivka, potem bi to lahko odprlo vprašanja o veljavnosti prejšnjih raziskav,« poroča Vox. VEČ>>

Do odkritja je prišlo bolj ali manj po naključju. Znanstveniki univerze McGill so namreč opazili nekatere nenavadne učinke, na primer to, da so miši čutile manj bolečin v prisotnosti določenih eksperimentatorjev in ne v primeru prisotnosti drugih. Kmalu so odkrili, da so miši reagirale s stresom zgolj ob prisotnosti moških raziskovalcev in celo zgolj ob prisotnosti njihovih oznojenih majic, ki so zelo vznemirjale tako moške kot ženske primerke miši. Nekaj povsem nasprotnega pa je veljalo v primeru prisotnosti ženskih raziskovalk – njihova prisotnost v miših ni sprožila stresne reakcije. Znanstveniki so prišli do sklepa, da miši lahko zaznajo določene molekule, ki se nahajajo v moškem znoju in da le-te sprožijo omenjeno reakcijo. Reakcijo so lahko natančno izmerili zaradi povečane vrednosti 'stresnega hormona' kortizola v krvi. Stopnja stresa je bila ob detekciji moškega enaka, kakor da bi bila miš 15 minut podvržena fizični bolečini, nivo hormona pa je ostal visok še uro in pol po neprijetnem srečanju z moškim pripadnikom vrste homo sapiens. V teh primerih so miši tudi izločale večjo količino svojih iztrebkov kot sicer.

Znanstvenike je begalo tudi vprašanje, zakaj bi miši razvile poseben stresni odziv na moške pripadnike človeške vrste. Kot najbolj verjetno so postavili hipotezo, da ne gre zgolj za omejeno reakcijo, ki bi bila vezana na določeno vrsto živih bitij, pač pa gre za reakcijo na druge podobne moške pripadnike živali. S poskusi so nato lahko ugotovili, da miši doživljajo stres tudi ob prisotnosti moških mačk oziroma mačkonov, psov, podgan, morskih prašičkov in drugih neznanih moških miši. Po oceni znanstvenikov imajo moški pripadniki različnih vrst živali za miši oznako nečesa slabega, morda tudi zato, ker so moški zelo pogosto lovci, ki napadajo ali branijo ozemlje. Prav zato so miši tudi razvile omenjeno sposobnost, ki jih opozarja na mogočo nevarnost.

Največja težava v tem trenutku je ocena posledic tega odkritja glede na pretekle preiskave. Ni sicer verjetno, da bi bile prav vse raziskave narejene na podlagi odzivov miši zaradi tega odkritja neuporabne, toda novo odkritje bi zagotovo lahko vplivalo na nekatere med njimi. Povišana raven stresa je namreč povezana z zmanjšanjem občutka bolečine. Moški znanstveniki, ki so na miših preizkušali določena zdravila ali substance, so zato morda prišli do napačnih sklepov o 'nebolečih' posledicah teh substanc, čeprav je bilo to zmanjšanje bolečine povezano le z večjim stresom. Ker pa je stres povezan tudi z različnimi zdravstvenimi in psihološkimi problemi, bi lahko novo odkritje vplivalo tudi na študije na teh področjih.

Zanimivo bi bilo seveda tudi ugotoviti, kako lahko to novo dejstvo pojasni različne odnose in razmerja v sodobnih človeških družbah. Moda bi lahko nižje ravni stresa in povečano raven senzibilnosti za bolečine odkrili tudi v primeru vodenja korporacij ali vlad, ki jih vodijo ženske, in tistih, ki jih vodijo moški. Nekoliko bolj poglobljene analize bi, kdo ve, morda v teh dejstvih lahko odkrile tudi ključe za uspešnost skandinavskih vlad ali pa celo nove, še neznane razloge za padec zadnje slovenske vlade...

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.