Klavnica v Slavjansku

Boji na vzhodu Ukrajine, v katerih je padlo veliko število pripadnikov vojske in samoobrambnih sil, vse bolj ogrožajo tudi civilne predele mesta

Izvolitev novega predsednika Ukrajine ni prinesla nikakršnega napredka v državi. Petro Porošenko je sicer napovedal, da se je pripravljen pogovarjati s separatisti, vendar ne tudi s teroristi, prav tako pa je zavrnil priznanje odcepitve Krima in napovedal nadaljevanje vojaške akcije na vzhodu države, ki pa bi morala po njegovem mnenju biti biti bolj učinkovita in krajša. Na kaj točno je mislil, se je pokazalo že na dan, ko je bil izvoljen, saj je bilo ob letalskih in helikopterskih napadih na letališče v Donecku ubitih več deset, po nekaterih podatkih pa tudi okoli sto pripadnikov upornikov ter večje število civilistov, ujetih v navzkrižnem ognju. VEČ>> 

Ob raketiranju in minometnem obstreljevanju letališča je bila precej poškodovana tudi za 900 milijonov evrov še nedavno obnovljena letališka zgradba. Ukrajinska vojska je nato nadaljevala tudi z napadi na Krematorsk in Slavljansk, kjer je bilo devet ljudi ranjenih, med njimi štiriletni deček, granata pa je odstrelila tudi vrh osnovne šole in vrtca. V spopadih je bilo uničenih tudi precej hiš in drugih civilnih objektov v Slavjansku in okolici. Ponoči so separatisti, ki so se umaknili iz letališča v Donecku vrnili z enako mero in napadli tudi vojašnico v Lugansku. Tudi tu naj bi bilo več mrtvih v napadu, na koncu pa se je samoobrambnim silam predalo vseh 80 ukrajinskih vojakov.

Vse skupaj si je prišel ogledati tudi 51-letni ukrajinski generalmajor Vladimir Kulčinski, vodja oddelka za borbeno in specialno usposabljanje novo ustanovljene Ukrajinske Nacionalne garde z dvanajstimi vojaki, vendar j bil njegov helikopter sestreljen. Preživel ni nihče. Po poročilih agencije RIA pa naj bi bil to samo vrh ledene gore spopadov, ki so se v sredo in četrtek odvijali v okolici Slavjanska. Po podatkih te agencije naj bi ponoči v okolici Slavjanska potekala bitka, v kateri naj bi padlo od 1.200 do 1.300 ukrajinskih vojakov. Separatisti naj bi izgubili okoli 200 mož, okoli 300 pripadnikov samoobrambnih sil pa naj bi bilo ranjenih.

Ukrajinska vojska naj bi uporabila raketomete sistema "Grad", ki so sposobni uničevanja velikih površin in objektov, vendar so zaradi neselektivnega delovanja neprimerni za uporabo v urbanih naseljih. Uničenih naj bi bilo tudi petnajst oklepnih vozil pehote ukrajinske vojske in osem helikopterjev. Izgubo enega helikopterja z generalom na krovu je potrdil tudi dosedanji predsednik Oleksandr Turčinov, ki je dejal, da je bil helikopter sestreljen s prenosnim protiletalskim sistemom. Podatkov o večjih izgubah v Slavjansku pa oblasti zahodne Ukrajine še niso potrdile.

Se je pa medtem zgodil precejšen preobrat v v predsedniški palači, kajti Petro Porošenko naj bi od predsednika Evropske Komisije Jose Manuela Barrosa že zahteval, da naj ceremonijo podpisa pridružitvenega sporazuma "zaradi napetega položaja v državi" prestavijo za nedoločen čas. Naslednjega ukrajinskega predsednika je namreč strah, da bi v nasprotnem primeru, če bi se torej Ukrajina pridružila ekonomskemu območju EU, Rusija uvedla prepoved uvoza ukrajinskih izdelkov. Zunanji minister Ukrajine je sicer doslej napovedoval, da želi Ukrajina z UE podpisati zadnji, ekonomski del Sporazuma o pridružitvi in stabilizaciji še pred 27. junijem ter da želi Porošenko "podpisati sporazum še pred tem datumom" oziroma celo "takoj, ko bo zaprisegel kot predsednik." Ukrajina je sicer političen del sporazuma z EU podpisala 21. marca letos. V imenu ukrajinske vlade ga je podpisal Arsenij Jatsenjuk.

Ob tem pa se vzhodna Ukrajina pospešeno spreminja v bojišče paravojaških enot, kjer se Rusija in zahodne sile vse bolj očitno spopadajo preko posrednikov. Ruski predsednik se je očitno odločil, da ruske vojske ne pošlje na "mirovno misijo" v vzhodno Ukrajino, zato pa je vse več poročil o desetinah tovornjakov, ki prečkajo rusko-ukrajinsko mejo ter borcih iz Čečenije, Osetije in drugih republik Ruske federacije, ki so prišli pomagati svojim "bratom".

Po poročilih nemškega Bilda, ki se sklicuje na nemške obveščevalne kroge(BND), pa naj bi bilo na ukrajinski strani na podoben način angažiranih okoli 400 pripadnikov nekdanjega Blackwaterja, ki svoje usluge danes tržijo pod imenom Academi ter drugih "specialistov", predvsem iz ZDA. Spopad v Ukrajini se spreminja v državljansko vojno v kateri sodelujejo tudi državljani tujih držav, zelo podobno kot se je dogajalo v nekdanji Jugoslaviji, kjer so se glavni protagonisti prav tako borili s podporo različnih paravojaških enot, od "Belih orlov" in HOS-ovcev, do enot, popolnjenih z borci iz islamskega dela sveta.