Zavarujmo volitve!

Zadnje volitve v državni zbor, ki so potekale jeseni leta 2011, so bile prav tako predčasne. Cena na hitro sestavljenih list je znana, izkazali so jo za ugledni zbor nečastni škandali. Poslanec Pozitivne Slovenije Borut Ambrožič se je kitil s prepisanim magisterijem. Poslanec SDS Branko Marinič je ponaredil izpit iz nemščine. Poslanec DeSUS Ivan Simčič je imel ponarejeno srednješolsko spričevalo. Poslanka SDS Alenka Koren Gomboc je lažno navajala, da je ekonomska tehnica. A to je le najbolj očitno. Na izvolitev vprašljivih poslancev je vplivalo dejstvo, da so volitve leta 2011 potekale kot predčasne, kandidati so bili nabrani z vseh vetrov, volivci pa že takrat niso imeli dovolj časa, da bi se dobro seznanili z listami in kandidati. A volitve leta 2011 so bile regularne in o njihovi izvedbi ni bilo nobenega dvoma. Več>>

Pri zagotavljanju volilne pravice ni dovolj, da se volitve razpišejo, pač pa morajo biti razpisane tako, da je omogočeno čim učinkovitejše uresničevanje volilne pravice, še zlasti mora biti datum volitev določen tako, da omogoči udeležbo čim večjemu številu volilnih upravičencev. Danes pa je že vnaprej jasno, da svoje volilne pravice ne bo moglo uveljaviti najmanj nekaj deset, če ne celo sto tisoč volilnih upravičencev. Miro Cerar, danes vodja novonastale stranke SMC, na primer izpostavlja, da smo imeli v preteklosti v Sloveniji več ustavnih sporov, ko je bilo problem nekaj deset ali sto volivcev v zaporih, bolnišnicah ali ko je šlo za nekaj tisoč volivcev v tujini – in takrat je ustavno sodišče zavzelo stališče, da jim je treba vsekakor optimalno zagotoviti učinkovito izvrševanje volilne pravice. Žal politika, pri čemer izpostavljamo tako parlamentarne stranke kot predsednika republike Boruta Pahorja, zdaj tega problema ni hotela videti. Kot bi načrtno hoteli izigrati volivce. Časa so imeli dovolj, sami so si ga skrajšali.

Presoja ustavnosti volitev v času počitnic pomeni stopiti v bran parlamentarizma. Parlament je ključni organ izvajanja ljudske volje.

Z določitvijo datuma volitev v času šolskih počitnic in poletnih dopustov se omejuje možnost uresničevanja volilne pravice vsem volivcem, ki bodo na dan volitev na že predhodno načrtovanem dopustu. Da je 13. julij neprimeren datum, se očitno zaveda tudi predsednik republike sam. Drugače si namreč ni mogoče razlagati poziva njegovega urada državni volilni komisiji, da bi vsa volišča ostala odprta do 23. ure. Za to ni zakonske podlage. Poskus popravljanja vtisa? Predsednik državne volilne komisije Dušan Vučko je 3. junija 2013 v oddaji Odmevi tudi povedal, da glasovanje po pošti iz tujine zahteva dodaten napor od volivca, poleg tega pa je njegova uspešnost odvisna tudi od učinkovitosti poštnih storitev, na katero pa državna volilna komisija nima vpliva. Že vnaprej se torej ve, da delu volivcev, ki bodo hoteli glasovati iz tujine, to ne bo uspelo.

Volilna pravica je v 43. členu ustave varovana kot človekova pravica. Ni mogoče govoriti o poštenem volilnem postopku, če izključno z voljo in dejanji aktualne politične oblasti, ki so sprožili tek ustavnih rokov za razpustitev državnega zbora, pride do določitve datuma volitev v času poletnih počitnic, ki bistveno otežuje najprej izvedbo volilne kampanje, posledično pa tudi možnost izvolitve predvsem novim in zunajparlamentarnim strankam.

Lahko smo akademsko, ustavnopravniško, neoliberalno ali proletarsko vzvišeni oziroma zmrdljivi nad banalnostjo poletnih dopustov, a v primeru volitev 13. julija bodo prav poletni dopusti bistveno bolj vplivali na njihov izid in politično sliko države v prihodnjih štirih letih kot katerakoli sofisticirana ekonomska analiza, filigransko pravno mnenje ali še tako vrhunski politični spin. V tem času ljudje preprosto želijo, da jih pustimo pri miru. Prav to je bila tudi maksima, s katero je prišlo do preloma s prejšnjim političnim sistemom: da država ali politika ne more več posegati v prosti čas državljanov. Zato v nobeni resni državi niso volitve v času letnih dopustov.

Presoja ustavnosti volitev v času počitnic pomeni stopiti v bran parlamentarizma. Parlament je ključni organ izvajanja ljudske volje. Ni ga mogoče omejiti na organ, ki zgolj zagotavlja legitimnost političnim strankam, da izvajajo svoje politike.