Igor Mekina

19. 7. 2014  |  Svet

Vohunski škandal zamrznil pogajanja o TTIP

Izgon dveh agentov CIA iz Nemčije in aretacija dveh sodelavcev nemške tajne službe BND, ki sta bila tudi agenta CIA, je v precejšnji meri ohladil nemško-ameriške odnose.  Več>>

Čeprav se na površini vodilni politiki obeh držav na skupnih srečanjih še zmeraj smehljajo, v ozadju kipi precejšnje nezadovoljstvo, predvsem seveda na nemški strani. Nemci po raziskavah javnega mnenja večinoma ne zaupajo več ZDA, popularnost ameriškega predsednika je tudi v najpomembnejši evropski zaveznici povsem na dnu. Škandali in razkritja na straneh Spiegla in drugih vodilnih nemških medijev skoraj vsak dan prinesejo kakšno novo razkritje o ameriškem nadzoru v Nemčiji iz Snowdenove zanimive zakladnice državnih skrivnosti. Toda sedaj so zadeve prišle že tako daleč, da so slabi odnosi med ZDA in Nemčijo ustavili tudi pogajanja o vzpostavitvi območja svobodne trgovine med EU in ZDA. Kar seveda sploh ni slabo, predvsem zaradi tajnosti celotnega sporazuma in številnih ugodnosti, ki naj bi jih ta sporazum – v škodo večine državljanov in potrošnikov - prinašal velikim korporacijam.

»Za sklenitev sporazuma potrebujemo vsaj nekakšno javno podporo v Nemčiji. Vendar pa ta podpora prav sedaj izginja zaradi vohunske afere,« je za časnik Kölner Stadt-Anzeiger dejal Heiko Mass, nemški minister za pravosodje in varstvo potrošnikov. Priznal je tudi, da bi bilo težko nadaljevati pogajanja z ZDA o prostotrgovinskem območju med ZDA in EU ker ZDA še vedno »niso pripravljene na takšen dogovor«. In tako se »o njem ni potrebno pogovarjati". Ob tem je nemška kanclerka Angela Merkel, razočarana, ker se nadaljuje prisluškovanje obrambnemu ministrstvu in obveščevalnim službam, že ukazala, da naj »minimalizirajo sodelovanje z ZDA«. V Nemčiji so prepričani, da imajo ZDA v tej državi kar 150 vohunskih centrov, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi oblikami vohunjenja. Ameriško veleposlaništvo in druge zgradbe v posesti ZDA so polne opreme za elektronsko prisluškovanje, Nemci pa imajo vse bolj občutek, da so nadzorovani s strani svojega najpomembnejšega zaveznika. Razkriti podatki so tudi dokazali, da ZDA ne vohunijo samo za podatki, ki so pomembni iz nacionalno-varnostnih vidikov, pač pa da jih zanima praktično vse – od podatkov ljudi iz zasebnega življenja do industrijskih skrivnosti najpomembnejših nemških gospodarskih gigantov. Nemški vladni tiskovni predstavnik Steffen Seibert je dejal, da vlada na nadaljevanje takšne ameriške politike »gleda zelo resno«.

Nemčija ima ob tem zaradi izkušenj z nacizmom pa tudi vohunjenjem vzhodnonemške tajne policije (Stazi) v času socializma v Vzhodni Nemčiji veliko zadržkov do ameriških pogledov do vsesplošnega nadzora. Nemčija bi seveda lahko tudi zamižala na eno ali obe očesi ob vse pogostejših vohunskih škandalih, tako kot je to velikokrat storila že doslej, toda razkriti dokumenti kažejo, da bi bila to pripravljena storiti le, če bi bila sprejeta v klub angleško govorečih »petih očes« (Velike Britanije, ZDA, Nove Zelandije, Kanade, Avstralije), ki imajo podpisan poseben sporazum in ne vohunijo druga za drugo. Vendar tega sporazuma Nemčiji nikoli niso ponudili, še več, ameriški predsednik Barack Obama se ni pripravljen podpisati pod nikakršen mednarodnopravno zavezujoč dokument, ki bi ZDA onemogočil vohunjenje v Nemčiji. Nemške obveščevalne službe so zato po eni strani partner ameriških obveščevalcev, po drugi strani pa so tudi »objekt« njihove obdelave. Prav to pa je po oceni Angele Merkel povsem neprimerno, kajti kot je dejala že pred letom dni, je »vohunjenje med prijatelji nesprejemljivo«. »Nemčija je bila prepričana, da so njeni odnosi z ZDA zgrajeni na zaupanju in transparentnosti. Sedaj pa ima občutek, kakor da ZDA na njo bolj pritiskajo, kot pa da bi jo spoštovale. Ob tem so zaradi izkušenj z nacističnim režimom in obdobjem komunizma Nemci še posebej občutljivi zaradi vohunjenja. Ljudje so zaradi tega resnično besni. Res je zelo šokantno slišati celo konservativce, s kakšnim sovraštvom govorijo o ZDA,« je ocenil analitik Paul Hockenos, ki živi v Berlinu.

Teoretik mednarodnih odnosov Immanuel Wallerstein vidi motive za ameriško ravnanje v vse manjšem vplivu ZDA. »Temeljni problem je v tem, ker ZDA že nekaj časa v geopolitičnem upadanju. In to jim ni všeč. V resnici tega ne sprejemajo. In zato se trudijo povrniti izgubljeno – ameriško vodstvo (berite: hegemonijo) v svetovnem sistemu,« piše Wallerstein v eni od svojih kolumen. Zato tudi opravičila in pojasnila ameriških uradnikov, da je potrebno v Nemčiji vohuniti zaradi Rusije, nemških politikov v zadnjem času ne ganejo več. »V tem (vohunjenju) je toliko neumnosti in stupidnosti, da se lahko samo zjočete,« ocenjuje nemški finančni minister in tesni sodelavec Angele Merkel Wolfgang Schauble. Jacob Heilbrunn v časniku National Interest opozarja, da "ZDA ob tem, da vodijo okoli 150 vohunskih centrov v Nemčiji poskušajo tudi nemške uradnike pripeljati do tega, da bi jim predajali tajne dokumente, med njimi celo rezultate same preiskave o vohunjenju NSA v Nemčiji«.

Izgoni visokih uradnikov CIA iz Nemčije so zato samo simbolične poteze. Veliko večje posledice bi imela npr. odobritev azila za Edwarda Snowdena v Nemčiji. To je za sedaj izključeno, vendar bi se položaj lahko v prihodnosti celo tako spremenil, da bi to za Nemčijo postala sprejemljiva možnost, ocenjujejo v The Progressive. Korenine za takšen odnos Nemčije se skrivajo v skorajda vazalnem odnosu Nemčije do ZDA, ki je bil posledica druge svetovne vojne. Vendar je v zadnjih letih Nemčija pričela voditi vse bolj samostojno politiko in danes tudi njena elita na ZDA gleda kot državo, ki je za globalno varnost celo nevarnejša od Irana ali Rusije.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.