Igor Mekina

20. 7. 2014, 13:00  |  Svet

TTIP: Odškodnine za »izgubljen prihodnji dobiček«?

Protesti zoper sklenitev »čezatlantskega partnerstva za trgovino in naložbe«, bolj znanega po kratici TTIP, se po razkritjih ozadja pogajanj med ZDA in EU širijo v različne države starega kontinenta. Več>> 

Ob tem v številnih civilnodružbenih organizacijah v ZDA in EU opozarjajo na nevarne posledice omenjenega sporazuma. Demonstrante, ki so nedavno protestirali v Londonu moti tako javnosti prikrita vsebina pogajanj kot tudi velike pravice in ugodnosti, ki naj bi jih sporazum, po načrtih, ki so pricurljali v javnost, omogočal velikim multinacionalkam. Zagovorniki sporazuma trdijo, da naj bi prosta trgovina med EU in ZDA prineslaza članice EU več kot 100 milijard dolarjev dohodka na leto in le nekaj manj za ZDA. Vendar pa kritiki opozarjajo na celo vrsto negativnih posledic – zmanjševanje pravic delavcev v Evropi, vstop genetsko spremenjene hrane v prehranjevalne verige v evropskih državah, zniževanje okoljevarstvenih standardov, kršitev pravice do zasebnosti in še veliko drugih sprememb na slabše, o katerih pa javnost sploh ni obveščena, saj pogajanja med Evropsko komisijo in pogajalci ameriške administracije še zmeraj potekajo za zaprtimi vrati.

Ena od nevarnih posledic TTIP naj bi bila tudi možnost, da korporacije tožijo države zaradi zakonov, ki so »slabi za podjetništvo« in da od njih ne zahtevajo samo realno izgubljenegai dobička, »pač pa tudi izgubo prihodnjih dobičkov«. Vse to je bilo po poročanju VICE News tarča številnih kritik demonstrantov, ki so se nedavno zbrali na protestu v Veliki Britaniji. Tožbe multinacionalk zoper države, ki s svojo zakonodajo niso poskrbele za dovolj privlačno in korporacijam ugodno »poslovno okolje«, so samo eno poglavje zgodbe, ki jo nasprotniki TTIP ocenjujejo kot »grozljivko«, ki bi se nam lahko zgodila že kmalu. Kaj to pomeni, si lahko v praksi ogledamo že danes, na podlagi pogosto kritiziranega Severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini (NAFTA). Zanimivo je, da so TTIP in podobne sporazume po imenovanju papeža Frančiška precej ostro kritizirali tudi visoki predstavniki Vatikana.

Podjetje z imenom Lone Pine Resources tako na primer na podlagi Severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini toži kanadsko vlado za 250 milijonov dolarjev in to samo zato, ker je Quebec začasno prepovedal uporabo metodo »frackinga«, torej razbijanja zameljskih plošč zaradi pridobivanja plina, ki imajo zelo slabe posledice za okolje, saj vplivajo na potrese in onesnažujejo vodne vire s plinom, ki se pomešan z vodo znajde tudi v pipah nič hudega slutečih uporabnikov tako »oplemenitene« vode. Tobačni gigant Philip Morris toži Avstralijo samo zato, ker so bili prisiljeni nalepiti opozorila o nevarnosti tobaka na škatlice cigaret. In ko je Ekvador želel nacionalizirati naftno industrijo, je Occidental Petroleum Corporation tožila državo in dobila 1,7 milijarde dolarjev odškodnine zaradi »izgubljenih dobičkov«. To niso osamljeni primeri, saj je bilo leta 2012 vloženih največje število, kar 514 takšnih tožb.

Demonstranti, ki nasprotujejo TTIP zato opozarjajo, da bo ta sporazum vplival »na vse vidike naših življenj« in da predstavlja »četrti val napadov na povojne pridobitve«. Nick Dearden, tiskovni predstavnik Svetovnega razvojnega gibanja opozarja, da je TTIP »del velike ofenzive, ki bo korporacijam dala v roke veliko moč za prevlado nad našimi družbami«. Po njegovi oceni gre za »najhujšo ofenzivo v zadnjih 20 letih«. Pri tem še pred štirimi meseci »nihče ni vedel za sporazum«, danes pa so zoper njega pripravljeni demonstrirati tisoči. Ameriška aktivistka Melinda St. Louis iz organizacije javni državljan je prepričana, da je TTIP še pomembnejši sporazum od NAFTE, sporazuma, ki je »uničil ameriški srednji razred«. Prizadeva si podučiti ljudi o »nevarnosti tega napačnega neoliberalnega trgovinskega modela«. Drugi aktivisti opozarjajo, da bo v Veliki Britaniji TTIP onemogočil ponovno nacionalizacijo železnic, ki so po privatizaciji v zelo slabem stanju, hkrati pa bo omogočil nacionalizacijo javne zdravstvene službe NHS, kar je v drugih državah že privedlo do katastrofalnih posledic. TTIP bo veliko pravic dal tudi farmacevtskim podjetjem, ki bodo lahko zahtevale več za zdravila. To bi v Sloveniji lahko škodilo zlasti za podjetjem, ki proizvajajo generična zdravila, na primer Krki. Prizadel bo tudi države v razvoju, saj bodo morale kupovati veliko dražja zdravila.

Prav zato so civilnodružbene organizacije sprožile »Državljansko iniciativo« z namenom zbiranja milijona podpisov, ki jih bodo predali Evropski komisiji. Britanska vlada se je že odzvala s trditvijo, da sporazum ne bo vključeval možnosti privatizacije NHS-a. Vendar nasprotovanje TTIP še zmeraj narašča in doslej je že okoli 150.000 ljudi izrazilo svoje nasprotovanje temu sporazumu. Zagovorniki sporazuma trdijo, da naj bi vsi evropski državljani vsak teden zaslužili okoli tri evre več. Vendar niso povedali, da bi po podatkih študij v primeru uveljavitve TTIP milijon ljudi izgubilo delo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.