Igor Mekina

22. 7. 2014  |  Svet

Vojaško spremstvo v tragično smrt

Je bila sestrelitev malezijskega Boeinga 777 nad Ukrajino usoden splet okoliščin?

Čeprav vzroki za strmoglavljenje malezijskega Boeinga 777 nad Ukrajino še vedno niso odkriti in do trenutka, ko bo vzroke odkrila mednarodna preiskava ne bo mogoče zanesljivo vedeti, kaj se je sploh zgodilo, se je med ukrajinsko vlado in ruskimi uporniki že začela informacijska vojna, v kateri obe strani druga drugo obtožujeta za sestrelitev. V ruskih virih je bilo mogoče prebrati, da je bilo na območju Donecka v času preleta malezijskega letala 27 ukrajinskih sistemov BUK, ki bi lahko sestrelili letalo in da so ukrajinski radarji, po podatkih ruskega obrambnega ministrstva, spremljali malezijsko letalo, ki mu je bila smer tudi deloma spremenjena. VEČ>>

Namestnik ruskega obrambnega ministra je Ukrajini postavil tudi deset javnih vprašanj, med katerimi se eno nanaša tudi na spremembo smeri preleta letala, ki naj bi na zahtevo ukrajinske kontrole preletov letelo niže in točno čez območje spopadov ter v spremstvu ukrajinskih vojaških letal. Ukrajinska vlada pa je objavila posnetke pogovora med uporniki, iz katerega naj bi bilo razvidno, da so bili po sestrelitvi prepričani, da so zadeli vojaško letalo in da so bili presenečeni nad padcem ostankov civilnega letala. Po podatkih ameriške diplomacije in ukrajinske vlade naj bi samo dan pred sestrelitvijo malezijskega letala iz Rusije v Ukrajino prišli tudi trije sistemi BUK, enega od njih pa naj bi videl tudi dopisnik AP-ja.

Ukrajinska vlada je zatrdila, da ima posnetke treh BUK-ov, od tega enega brez rakete, ki so se 18. julija znova vrnili v Rusijo. Verodostojnosti teh navedb in posnetka pogovora med dvema upornikoma, ki naj bi se pogovarjala o sestrelitvi malezijskega letala, sicer ni bilo mogoče neodvisno potrditi, na spletu pa so se kmalu zatem pojavile tudi analize, ki so opozorile na dejstvo, da gre morda za zmontiran posnetek, ki se nanaša na sestrelitev transportnega Antonova dan pred padcem malezijskega letala, kar posredno kaže tudi čas prve objave na kanalu YouTube

Toda če je mogoče sklepati vsaj na osnovi relativno blage reakcije ruskih medijev in ruskega predsednika (nesreča kot posledica vojnih razmer), precej ostrejših obtožb ukrajinske strani (da gre za terorizem), dejstva, da so že pred sestrelitvijo na letala ukrajinskih sil streljali predvsem ruski uporniki, dejstva, da uporniki nimajo letal (razen enega Su-25, ki naj bi bil v popravilu) in smeri preleta malezijskega letala (iz smeri Kijeva proti vzhodu), potem verjetno res obstaja vsaj večja verjetnost, da so nesrečno raketo na malezijsko civilno letalo izstrelili uporniki na vzhodu Ukrajine in ne ukrajinska vojska ter da ni šlo za namerno sestrelitev, pač pa za tragično napako, ki jo je povzročil splet okoliščin.

 Še najbolj uravnotežen pogled na sestrelitev je v zadnjem času javnosti predstavil strokovni časnik The Aviatonist. Po oceni časnika je bilo že od začetka spopadov v Ukrajini samo vprašanje časa, kdaj se bo takšna nesreča zgodila. V zadnjem času naj bi separatisti uspeli zadeti več ukrajinskih letal, med njimi Antonova-26, ki je letel na okoli 26.000 čevljih višine, torej le nekoliko niže od malezijskega Boeinga, pa tudi jurišnika Su-25 blizu Amrosievke, pred tem pa tudi več helikopterjev. Po oceni časnika je povsem mogoče, da so uporniki malezijsko letalo zamenjali za še enega Antonova-26. Vsako orožje namreč zahteva vajo, razen v primeru, ko ni časa za vajo, ocenjuje The Avationist, to pa je trenutek, ko se napake dogajajo. Ukrajinske oblasti so zračni prostor nad vzhodno Ukrajino zaprle za letalski promet šele po sestrelitvi malezijskega letala – očitno prepozno. 

Še bolj zanimiv pa je odgovor na vprašanje, kako je sploh lahko prišlo do napake? Do napake naj bi po besedah Davida Cenciottija in po navedbah iranskega varnostnega strokovnjaka Babaka Taghvaeeja prišlo zaradi spleta okoliščin – dejstva, da je bilo dan pred tem najverjetneje s pomočjo ruskega MIG-a 29 (z druge strani meje, z raketo zrak-zrak) sestreljen ukrajinski Su-25 in odločitve, da civilna letala skozi ukrajinski zračni prostor spremljajo ukrajinski lovci Su-27 Flanker. Ker so ta dan ukrajinski lovci sploh prvič spremljali malezijsko letalo, so operatorji ruskega BUK-a z raketami SA-11 na tleh, ko so na radarju videli tri zelene pike (dve majhni, ki sta spremljali večjo), menili, da dva ukrajinska lovca spremljata pomembno ukrajinsko transportno letalo. Podobno tistemu, ki so ga zadeli prejšnji dan. Pri tem je potrebno vedeti tudi to, da se ukrajinske sile nahajajo prav v prostoru na rusko-ukrajinski meji, saj želijo upornike obkoliti in istočasno preprečiti dotok pomoči iz Rusije, zato preleti letal iz zahoda proti meji z Rusijo za upornike pomenijo potencialno nevarnost.

Vse skupaj pa se je še bolj zaostrilo po 16. juliju. »Ko se je začela krimska kriza, je bilo šest ukrajinskih Su-27 takoj premeščenih v letalsko oporišče Kulbakino. Od začetka krize in ruske intervencije ima enota 831 nalogo skrbeti za zračno varnost in varnost celotne države. Šest oboroženih Flankerjev je bilo ves čas v zraku še posebej ko so bili ruska letala kot npr, MIG-i in Su-25 v zraku na drugi strani meje. Toda ko je bil Su-25M1 16. julija sestreljen s strani MIG-a 29 iz enote 6969 ruskega zračnega letalstva, je položaj postal še bolj kritičen in zato so ukazali še več poletov Su-27, da bi se zoperstavili ruskim MIG-om. Prepričan sem, da tista dva Su-27 17.7. nista bila v zraku zaradi vaj, pač pa ker sta bila v zraku zaradi zračnega patruljiranja,« ocenjuje Babak Taghvae. Ukrajinski vojaški prestrezniki so torej prav ta dan začeli s spremljanjem vseh vojaških in civilnih letal, vključno z nesrečnim MH17.

To pomeni, da so civilna letala spremljali tudi vojaški radarji v letalih in na tleh, to pa se je prvič pričelo dogajati prav 17. julija in zato je zelo verjetno, da so, kot ocenjuje Davida Cenciotti, »operatorji znotraj BUK-a zamenjali Boeinga-777, ki sta ga spremljala dva Flankerja za zelo pomembno ukrajinsko vojaško letalo«. Za ruske operatorje je bila slika dveh vojaških letal, ki spremljata tretje, popolnoma nova izkušnja in je za njih pomenila le to, da Ukrajinci spremljajo pomembno letalo, nato pa so ga sestrelili, ne da bi analizirali podatke iz transponderja, ki je oddajal civilno kodo letala. Povsem mogoče je tudi, da posadka BUK-a ni bila dovolj izurjena za to, da bi ločila prijateljsko letalo od sovražnega. Še posebej zato, ker se tudi znotraj BUK-a na radarju ne vidi prav veliko, kot je razvidno tukaj. Kakorkoli že, ta tragična napaka bi lahko v precejšnji meri spremenila tok ukrajinske krize – in morda celo zgodovine.

Največja odgovornost za sestrelitev civilnega letala je zato seveda na tistih, ki so pritisnili na sprožilec. Toda dober del iste odgovornosti je tudi na ukrajinskih oblasteh in ukrajinski državi, v kolikor bo postalo očitno, da je Ukrajina dovolila prelete civilnih letal čez nevarno območje in to celo v spremstvu vojaških lovcev, kar je vsekakor bistveno povečalo možnost napake. Podobne napake pa so v preteklosti že naredili ne samo ruski pač pa tudi ameriški, izraelski, ukrajinski in številni drugi piloti oziroma operaterji raket. Nejasno ostaja tudi, ali so se piloti v malezijskem letalu sploh zavedali, da jih skozi območje vojnih spopadov spremljajo ukrajinski vojaški lovci. So ukrajinske oblasti letalske prevoznike sploh obvestile o svoji odločitvi?

Res je tudi, da so ukrajinske oblasti zaprle zračni prostor do višine 9700 metrov, toda ni jasno, zakaj ga niso zaprle v celoti, če so v Ukrajini že 14. julija (ko so nad vzhodno ukrajino sestrelili An-26 z 26 000 čevljev, torej z 7.9248 metrov višine) ugotovili, da imajo ruske sile operativne BUK-e, ki lahko sestreljujejo letala ne samo s takšnih višin, pač pa celo do višine najmanj 25 kilometrov, do katere so operativni sistemi BUK. Pri analizi tragične sestrelitve je potrebno vzeti v obzir tudi dejstvo, da je ukrajinsko letalstvo s svojimi napadi na vzhodu Ukrajine že doslej ubilo veliko število civilistov, ne da bi se javnost na zahodu zaradi tega posebej vznemirjala. Kakorkoli že, četudi bi šlo (najverjetneje) za napako ruskih upornikov, je očitno, da se tudi Ukrajina ne bo mogla izogniti neprijetnim vprašanjem, ki bodo v delu ruske javnosti zagotovo pogrele teorije zarote o tem, da so bili ruski uporniki zmanipulirani na podoben način kot razni drugi uporniki, ki so v zadnjih desetletjih postali tarča ZDA in njihovih zaveznikov.

Kapetan civilnega letalstva Chesley 'Sully' Sullenberger, ki je leta 2009 čudežno pristal na reki Hudson in rešil vse svoje potnike, je za CBS ocenil, da ni jasno, zakaj so civilna letala sploh letela čez nevarno območje, če pa so letalske oblasti ZDA takšno početje ameriškim letalom prepovedale že pred nekaj meseci. To zanj ostaja velika uganka. Bloomberg poroča, da tudi avstralski Qantas, hongkongški Cathay Pacific, korejski Korean Air Lines in Asiana Airlines prav tako ne letijo čez Ukrajino že od 3. marca letos. In to, kot smo lahko videli, z zelo upravičenimi razlogi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.