Igor Mekina

26. 7. 2014  |  Svet

Ukrajinsko vlado zrušile zahteve IMF

Pravi razlog za odstop ukrajinske vlade je odločitev dveh strank, da ne podpreta dveh pomembnih delov zakonodaje o zmanjšanju izdatkov proračuna, ki jih od Ukrajine zahteva IMF

Ukrajinski predsednik vlade Arsenij Jacenjuk je odstopil potem ko je razpadla koalicija Evropska izbira, ki je nastala po prevratu februarja letos. Ukrajinsko vlado bo začasno vodil dosedanji podpredsednik vlade Vladimir Groisman. Do odstopa ukrajinske vlade prihaja v dramatičnih okoliščinah, ko na vzhodu države divja prava državljanska vojna, država pa se istočasno sooča z ustavljenimi dobavami plina iz Rusije in finančnimi zahtevami mednarodnega denarnega sklada (IMF) po zelo strogem varčevanju. VEČ>>

Jacenjuk, v ameriških krogih znan kot Yats, ki ga je ameriška državna sekretarka Victoria Nulland v meseca februarja letos prestreženem telefonskem pogovoru označila kot najbolj primernega za mesto predsednika vlade, je izrazil ogorčenje nad dogajanjem v parlamentu in jezno kritiziral poslance. Iz vlade, ki jo vodi Jacenjuk, sta namreč izstopila stranka Udar kijevskega župana in nekdanjega boksarskega prvaka Vitalija Klička ter skrajno desničarska stranka Svoboda, ki jo vodi Oleg Tjagnibok. Stranka Domovina je tako ostala brez večine. Vlada bo do nadaljnjega opravljala samo še tekoče posle. Če v mesecu dni ne bo sestavljena nova vlada, bo predsednik države Peter Porošenko razpisal predčasne parlamentarne volitve.

Porošenko je odločitev o odstopu dveh strank iz vlade že pozdravil kot »priložnost za popolno prenovo oblasti, ki si jo želijo ljudje«. Kot morebitni datum volitev se v Ukrajini omenja 26. oktober. Nekateri mediji so kot poglaviten razlog za odstop vlade navedli pritožbe »številnih politikov in aktivistov«, ker Ukrajina ni izvolila novega parlamenta ter tako dokončno počistila z 'agenti Moskve'. Janukovičevi privrženci naj bi menda tudi ovirali delo parlamenta in preprečevali izvedbo pomembnih reform, poleg tega pa Jacenjukovi vladi naj ne bi uspelo preprečiti priključitve Krima Rusiji kot tudi ne zajeziti ruskih separatistov na vzhodu Ukrajine.

Vendar so pravi razlogi za padec vlade drugačni: skrivajo se v nesposobnosti sedanje vlade in parlamenta, da sprejmeta boleče ukrepe IMF. Prav tako ni mogoče pozabiti, da ima padla ukrajinska vlada resen deficit legitimnosti (zato jo v rusko govorečem delu države tudi označujejo kot pučistično), saj je bila sedanja vlada v odstopu sestavljena sredi množičnega nasilja na ulicah Kijeva februarja letos, ko so aktivisti s palicami ponoči pogosto obiskovali številne poslance vladajoče Stranke regij in so v zraku visele zahodne sankcije, zaradi katerih bi bila lahko zaplenjena zasebna lastnina pomembnih financerjev Stranke regij, predsednik Janukovič pa je na koncu celo zbežal v Rusijo. Prav zato je veliko poslancev Stranke regij preprosto zapustilo prejšnjega predsednika Viktorja Janukoviča in omogočilo sestavo vlade, ki je vzdržala slabega pol leta.

V tem času je Ukrajina dobila novega predsednika, ki pa je bil izvoljen večinoma z glasovi volivcev na zahodu Ukrajine, država pa se je pogreznila v vojno, katere neposredni stroški (posredni so veliko višji) po podatkih ukrajinskega finančnega ministrstva za obrambo za 'antiteroristično operacijo' znašajo okoli 96 milijonov evrov mesečno. Ukrajinski bruto družbeni proizvod je po podatkih ukrajinskega finančnega ministra Aleksandra Šlapaka samo letos padel za pet odstotkov in bo do konca leta padel za najmanj 6.5 odstotkov. Vlada v Kijevu je ob tem pristala na finančni aranžma IMF, po katerem naj bi dobila 17 milijard dolarjev kot prvi del 30-milijardne pomoči, pri čemer bi naslednji obrok država morala dobiti že 18. julija. Težava je bila v tem, da bi država za to morala sprejeti precej boleče ekonomske ukrepe, ki bi zelo hudo udarili po žepu vse prebivalce Ukrajine. IMF namreč zahteva zmanjšanje vseh vrst socialnih izdatkov ter bistveno povečanje cen energentov v Ukrajini.

Pravi razlog za odstop ukrajinske vlade je zato odločitev dveh strank, da ne podpreta dveh pomembnih delov zakonodaje o zmanjšanju izdatkov proračuna, ki jih od Ukrajine zahteva IMF. »Parlament mora podpreti amandmaje, da bi lahko financirali našo armado in dokumente, ki jih potrebujemo za sodelovanje z mednarodnimi finančnimi institucijami,« je pred zavrnitvijo svojega predloga dejal Arsenij Jacenjuk. Po zavrnitvi je bil zagrenjen: »Dejstvo je, da danes niste glasovali za zakone in sedaj nimam nobenih sredstev, s katerimi bi lahko plačal plače policistov, zdravnikov, učiteljev; ničesar da kupim puške, ne goriva za oklepna vozila pehote. Danes niste sprejeli odločitve, s katero bi lahko napolnili naša podzemeljska skladišča s plinom in nam omogočili, da se prebijemo skozi zimo in rešimo svoje odvisnosti od ruskega plina,« je dejal Jacenjuk.

Jacenjuk je bil zagovornik hitrega sprejema vseh pogojev IMF, v katerem imajo zaradi nepristajanja na že dogovorjene spremembe glasovalnih pravic prevladujočo vlogo še vedno ZDA. Arsenij Jacenjuk je dejal, da Ukrajina nima nobene druge možnosti, kot da pristane na ponudbo IMF, marca letos pa je dejal, da bo ukrajinska vlada »sprejela vsako ponudbo, ki jo bosta dala IMF in EU«. Čeprav predsednik države napoveduje, da bo razpad vlade pomenil novo priložnost, je očitno, da bo imelo to dejstvo resne posledice za vso državo, še posebej zato, ker je parlament istočasno zavrnil zakon, ki bi omogočil spremembe v lastništvu plinskega sistema in možnost privatizacije manjšinskega dela plinovodov. Ob tem sploh ni jasno, ali bo v Ukrajini oktobra res prišlo do novih parlamentarnih volitev, kajti izjavo Petra Porošenka o prenovi oblasti je mogoče razumeti tudi kot uvod v sestavljanje še ene vlade brez volitev.

Nekdanji predsednik parlamenta Aleksander Turčinov je namreč že potrdil, da bosta stranki UDAR in Svoboda dobili priložnost, da predlagata kandidata za mesto začasnega predsednika vlade. To tudi pomeni, da bi skrajno desničarski Oleg Tjagnibok lahko odigral bistveno vlogo pri izbiri predsednika vlade, ki bo nadomestil Jacenjuka. Istočasno je desna vlada v odhodu naredila tudi potezo, ki je v Evropi neznana že od prepovedi Komunistične stranke Nemčije iz časov vzpona NSDAP v Nemčiji, saj je predlagala prepoved Komunistične stranke Ukrajine s 23 poslanci v parlamentu, ki je leta 2012 dosegla 13 odstotkov glasov. »To stranko bomo morali prenašati samo še en dan,« je dejal začasni predsednik parlamenta Aleksander Turčinov. O prepovedi odloča sodišče v Kijevu.

Položaj v Ukrajini se medtem še dodatno zaostruje. Washington Moskvo obtožuje, da njene enote že streljajo na ukrajinske sile na drugi strani meje, ukrajinski predsednik Porošenko pa je od EU zahteval, da Donecko in Lugansko ljudsko republiko, ki ju branijo ruski separatisti, razglasijo za 'teroristični organizaciji'. K temu naj bi se poleg dogovorjenega paketa novih sankcij Rusiji nagibali tudi voditelji EU, ki naj bi po poročanju ukrajinskih virov sprejeli sklepe, ki so jih medtem že potrdili zunanji ministri EU na zadnjem zasedanju v Bruslju.  S tem bi bili ukrajinski uporniki v rusko govorečem delu Ukrajine praktično izenačeni s teroristi, kar je politika, ki je EU doslej ni izvajala v primeru drugih separatističnih teženj v Evropi. 

Vendar vsaj za sedaj ti sklepi še niso sprejeti, EU pa se namesto tega kot kaže pripravlja na tretji krog nekoliko težjih sankcij zoper Rusijo. ZDA medtem Ukrajini ponujajo tudi status zaveznika izven zveze NATO, kar bi Ukrajini omogočilo nakupe ameriške vojaške opreme in skupne vojaške operacije z ZDA. Iz zahoda Ukrajine sicer že prihajajo poročila o uporih mater vojaških obveznikov zaradi mobilizacije, mobiliziranci pa se pritožujejo tudi nad tem, da so brez primerne opreme, brez hrane in streliva in da so dejansko oni tisti, ki so obkoljeni, ne pa uporniki. Zahodni analitiki avgust omenjajo kot nevaren mesec za zaostrovanje razmer med Ukrajino in Rusijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi z počitnic že poklical poslance, kar pomeni, da bi tudi ruski parlament lahko kmalu sprejel kakšno novo odločitev, po nekaterih informacijah naj bi šlo za zahtevo Ukrajini, da se prične pogajati neposredno z uporniki ali pa sooči z novimi ukrepi Rusije. V preteklosti so se omenjale različne možnosti, od ekonomskih sankcij, omejene intervencije ruskih mirovnikov, do uvedbe cone prepovedi preletov vojaških letal nad področjem vzhodne Ukrajine in drugi podobni ukrepi, ki so jih v preteklosti večkrat uporabljale tudi ZDA s svojimi zavezniki, predvsem na Balkanu, v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Istočasno se Ukrajina pripravlja na popolno prekinitev gospodarskega sodelovanja z Rusijo, Rusija pa v bližini meje z Ukrajino ponovno krepi vojaško prisotnost, hkrati pa pripravlja program 'substitucije' in zaščitne ukrepe zaradi postopne uveljavitve sporazuma o pridruženem članstvu med EU in Ukrajino.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.