Igor Mekina

8. 8. 2014  |  Svet

»Pričakujte nepričakovano!«

Ruski obrambni minister je od vojakov zahteval, naj bodo v neprestani borbeni pripravljenosti, saj se lahko mirovne sile aktivirajo brez opozorila

Kriza v Ukrajini se približuje svojemu vrhuncu, zato nas v prihodnjih tednih skoraj zagotovo čakajo odločilni dogodki. O tem ne govorijo samo opozorila predstavnikov zveze NATO, da ima Rusija na meji z Ukrajino več kot 20.000 dobro oboroženih vojakov in da bi se lahko zelo hitro odločila za mirovno posredovanje v Ukrajini, opozorila v tej smeri prihajajo tudi iz najvišjih ruskih virov. V zadnjem pogovoru z Angelo Merkel naj bi namreč Vladimir Putin nemški kanclerki dejal, da je »vse več civilnih žrtev sprožilo humanitarno krizo v Ukrajini« in se znova zavzel za »resničen politični dialog« med uporniki in osrednjimi oblastmi v Kijevu. VEČ>>

 Medtem ko je obrambni minister Sergej Šojgu, ki si je ogledal manevre na jugu Rusije in še posebej sposobnosti 15. motorizirane brigade, vojakom dejal, da se »je svet spremenil in se še dramatično spreminja«, da »naj pričakujejo nepričakovano« in od njih zahteval, da so enote v neprestani borbeni pripravljenosti, s čemer je potrdil najhujše strahove funkcionarjev zveze NATO in nedavne ocene poljskega zunanjega ministra, ki je opozoril, da je nevarnost ruske intervencije v Ukrajini vse večja. »Kot veste iz prejšnjih primerov, vključno v brigadi, se lahko mirovne sile aktivirajo brez opozorila,« je dejal ruski obrambni minister.

Njegove izjave je mogoče v izvirniku poslušati tudi v poročilih ruske NTV. Sicer pa so v omenjeni brigadi vojaki danes izključno profesionalci, kar je rezultat velike reforme obrambnega sektorja, ki se je v Rusiji začela po intervenciji v Gruziji leta 2008. Zanimivo je, da je te reforme izvedel Anatolij Serdjukov, ki je leta 2007 postal prvi civilist na čelu ruskega obrambnega ministrstva. Pred tem je bil uspešen prodajalec pohištva in vodja državne davčne službe, leta 2012 pa ga je Vladimir Putin zamenjal zaradi korupcijske afere.

Rusko obrambno ministrstvo je tudi napovedalo, da bodo od 18. avgusta naprej v osrednjem vojaškem območju potekale vaje protiletalske obrambe z raketami S-300, Buk, Tor in Osa. Gre za zelo zmogljive sisteme, ki lahko sestreljujejo večje število letal tudi iz večjih višin in omogočajo skorajda popolno prevlado na nebu.

Položaj na vzhodu Ukrajine se medtem še zmeraj poslabšuje. Po podatkih ruskih oblasti, ki so jih v UNHCR potrdili kot verodostojne, se je letos v Rusijo iz Ukrajine zateklo okoli 730.000 ljudi, od tega jih je 168.000 že zaprosilo za bivanje v Rusiji s statusom beguncev, začasno nastanjenih, nekateri pa so celo zaprosili za rusko državljanstvo. Na vzhodu Ukrajine je bilo doslej okoli 1400 ljudi ubitih, od tega več kot 300 ukrajinskih vojakov in policistov. Od 100 do 300.000 ljudi je zapustilo svoje domove in so notranje razseljeni, po podatkih UNHCR-a pa naj bi bilo notranje razseljenih najmanj 117.000 ljudi.

Število beguncev tudi hitro narašča; do omenjene številke je namreč število beguncev po podatkih organizacij OZN naraslo v samo dveh mesecih. Vsak dan s svojih domov zbeži novih 1200 ljudi. Regije Luganska in Donecka sta imeli pred vojno skupaj okoli 6,5 milijona prebivalstva, danes pa jih je zaradi vojne ogroženih 3,7 milijona.

 Direktor operacij OZN v Ukrajini John Ging je na izrednem zasedanju VS OZN, ki je na predlog Rusije razpravljal o položaju v Ukrajini, dejal, da imajo prebivalci v območju mest Donecka in Luhanska dostop do tekoče vode samo še nekaj ur na dan, da so uničeni številni domovi, bolnišnice pa imajo le še zelo malo zdravil in sanitetnega materiala. »Zato je potrebna takojšnja akcija,« je dejal John Ging.  V Ukrajini je doslej izginilo tudi okoli 400 ljudi, nekateri med njimi pa so bili tudi ubiti – tudi po ukazih upornikov, ki so različne manjše prekrške v času izrednega stanja na zasedenih območjih kaznovali tudi s smrtno kaznijo in se pri tem sklicevali na podobne odloke, ki so bili v veljavi v času Sovjetske zveze v času druge svetovne vojne.

Uničene je tudi veliko infrastrukture, s topovskimi ali raketnimi izstrelki večinoma s položajev ukrajinske vojske pa je bilo po podatkih organizacije Human Rights Watch zadetih najmanj pet bolnišnic, medtem ko naj bi uporniki kršili mednarodno pravo tako, da naj bi zlorabljali vozila z oznakami Rdečega križa za prevoze svojih vojakov.

Razlogov za konec vojne in nasilja je zato veliko, poskus EU, da s sankcijami Rusiji spremeni rusko politiko, pa se je očitno ponesrečil. Rusija je namreč v odgovor na sankcije EU in ZDA prepovedala uvoz prehrambenih izdelkov iz evropskih držav in ZDA, zelo očitno pa se ne misli odpovedati niti možnosti, da v primeru blokade VS OZN sama izvede svojo »humanitarno intervencijo« v Ukrajini, točno po istem scenariju, ki so ga na področju Balkana, predvsem v intervencijah v BiH ter na Kosovu, prve opredelile in predstavile ZDA in druge zahodne države.

Opozorila redkih strokovnjakov, da so takšne kršitve suverenosti držav nedopustne in da se s tem na nevaren način ruši veljaven mednaroden red, so bila tedaj preslišana in tako se bo Rusija lahko že kmalu sklicevala na svojo različico doktrine »R2P« oziroma »odgovornosti do zaščite« prebivalstva v Ukrajini. Scenariji bi lahko vključevali odpiranje »humanitarnih koridorjev« do obkoljenih mest ob zaprtju ukrajinskega zračnega prostora, kar bi lahko imelo – kot smo videli v Libiji – zelo slabe posledice za ukrajinsko vojaško tehniko, v kolikor bi rusko letalstvo pričelo bolj dejavno odstranjevati vire ogrožanja civilnega prebivalstva.

Avgust je ob tem za Rusijo že tradicionalno tudi primeren mesec za intervencije, tako zaradi večjega števila priliva nabornikov v tem mesecu (za popolnitev rezervnih enot), kot tudi zaradi dopustov večine politikov v ZDA in EU. Ruski oklepniki v bližini ukrajinske meje imajo že nove, modre oznake »MC« - »mirovne sile«. Čas za mirno rešitev spora v Ukrajini se zato najverjetneje že meri v dnevih, naslednja priložnost pa bi lahko bila po nekoliko spremenjenem stanju na terenu, če uporabimo aktualen besednjak zahodne diplomacije, ki se ji vrača kot bumerang.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.