Obletnica Cerske bitke

Cersko bitko dandanes proučujejo na vseh znanih vojaških akademijah, tudi na West Pointu

V Cerski bitki, prvem uspehu zavezniških sil v prvi svetovni vojni, so se pogumno borili tudi prostovoljci. Srbski predsednik vlade se je v govoru spomnil tudi Slovenca Avgusta Jenka, ki je »od orožja imel samo kapo«. VEČ>>

V okviru proslav pomembnih dogodkov iz prve svetovne vojne v Srbiji proslavljajo stoletnico Cerske bitke. Bitka na Ceru, ki je potekala med 16. in 19. avgustom (skupaj s pripravami in iztekom tudi od 12. do 24. avgusta) leta 1914, je ena od prvih bitk prve svetovne vojne, v katerih so zavezniške sile presenetljivo premagale veliko močnejšega nasprotnika. Slabše opremljena in šibkejša srbska vojska pod vodstvom Stepe Stepanovića je namreč na veliko presenečenje vseh premagala avstroogrske sile pod vodstvom Oskara Potioreka. S to bitko so se končali upi Avstro-Ogrske, da že na samem začetku vojne vojaško zlomi in okupira Srbijo, da bi se nato njeni vojaki lahko usmeri proti Rusiji.

V zgodovinskih učbenikih se bitka imenuje tudi Jadranska, po rezultatih pa predstavlja izjemen primer prehoda iz strateške obrambe v protinapad, ki ga tudi danes proučujejo na vseh znanih vojaških akademijah, vključno z ameriškim West Pointom. Avstroogrska vojska je ob napadu na Srbijo večino svojih sil skoncentrirala na Drini, kar je presenetilo srbske branilce. Komandant srbske druge armade Stepa Stepanović je zaradi pomena planine Cer naredil načrt, po katerem je s še dvema drugima armadama pričel z zavzemanjem planine. Do prvega velikega spopada je prišlo v noči med 15. in 16. avgustom pri Tekerišu, nato pa so se boji vodili na fronti, dolgi 50 kilometrov.

Avstroogrska vojska je imela okoli 200.000 dobro opremljenih vojakov in moderno topništvo ter logistiko, srbska vojska pa je imela 180.000 vojakov, med katerimi mnogi niso imeli niti osnovne opreme, v številnih primerih pa sta si eno puško delila tudi dva vojaka. Kljub temu so srbske sile med 19. in 20. avgustom uspele prisiliti v umik avstroogrsko vojsko. Avstroogrska je imela 25.000 mrtvih ter 4.500 zajetih vojakov in častnikov, srbska vojska pa 2.107 mrtvih in 250 zajetih vojakov ob okoli 14.000 ranjenih.

Avstrijski novinar Ervin Kiš je napisal: »Vojska je poražena in se nahaja v brezobzirnem, divjem in paničnem begu. Ne premagana vojska, razbita drhal je v brezumnem strahu bežala proti meji … Ti Srbi so sijajni fantje, znajo braniti svojo državo.« Vest o tej zmagi je presenetila tudi svetovno javnost, ki ni pričakovala, da se bo od balkanskih vojn izčrpana Srbija uspela tako uspešno upreti večji vojaški sili.

Zanimivo je, da so se v tej bitki borili tudi nekateri znani Slovenci. V noči med 16. in 17. avgustom je padel tudi Avgust Jenko, eden od ustanoviteljev tajne srednješolske mladinske organizacije Preporod, ki se je zavzemala za ustanovitev jugoslovanske države in rešitev Slovencev pred ponemčevanjem. Na Dunaju, kjer je študiral, je z drugimi intelektualci ustanovil organizacijo Slovenija. V Srbiji je padel kot prostovoljec 2. dodatnega polka, drugega bataljona četrte čete Kombinirane divizije. Istega dne je bil ranjen tudi njegov prijatelj Vladislav Fabijančič. Oba sta se v Srbijo napotila takoj po objavi vojne z Dunaja, kjer sta študirala.

V srbsko vojsko sta vstopila kot prostovoljca, zaradi izjemnih razmer na fronti pa sta bila tako kot vsi drugi na fronto poslana brez kakršnihkoli priprav. »Drugi dan smo šli zgodaj na pot. Jenko je imel čudno uniformo. Dobil je samo šajkačo (kapo), vse drugo pa je imel še od prej, kar je prinesel od ljubljanskega krojača. Pozneje je dobil še vojaško srajco in opasač. Vse do konca pa ni prišel do vojaških hlač. Sicer pa je bilo to običajno. Jaz in Jenko sva imela samo eno puško. Srbija ni bila pripravljena na vojno,« se je spominjal Vladislav Fabjančič, ki je o dogajanju vodil dnevnik.

Po prihodu na fronto so morali vojaki najprej kopati rove, nato pa so dobili povelje za premik na Cer. »Na puške smo nataknili bajonete, za najino eno puško sva dobila stari turški bajonet, ki se ga ni dalo natakniti na puško, zato sva ga privezala z vrvico. S tako 'trdnim' orožjem sva nato šla v Cersko bitko, ki je bila ena od najhujših na srbskem bojišču, kjer je imel bajonet pogosto glavno besedo,« se spominja Fabjančič. Potem se je začela bitka, kjer se je njun del fronte soočil s češkimi vojaki iz 28. polka. Po eni do patrulij sta Fabijančič in Jenko od mrtvih vojakov vzela boljši puški. Nato sta se ločila, ker je bil Fabjančič poslan v patruljo.

Po bitki je Vladislav Fabijančič izvedel, da je Avgust padel in da so ga na koruznem polju nad Tekerišem s strelno rano na prsih našli pod mrtvim avstroogrskim vojakom. Na današnji proslavi se je te žrtve spomnil tudi srbski predsednik vlade Aleksandar Vučić, ki se je zahvalil vsem prostovoljcem, ki so takrat pomagali Srbiji, z besedami da je ta mladi Slovenec »od orožja imel samo kapo«.