Igor Mekina

 |  Svet

Evropske države bojkotirajo, ZDA profitirajo

ZDA se zavzemajo za nove sankcije Rusiji, vendar Rusije ne sankcionirajo tam, kjer bi to najbolj udarilo po žepu ameriške bogataše in njihove geopolitične interese. Več>>

Vstop ruskih tovornjakov s humanitarno pomočjo v Ukrajino je bilo v ZDA in nekaterih članicah EU pričakano z opozorili o kršitvi Ukrajinske suverenosti in kot dokaz nove »eskalacije« krize s strani Rusije.

Ameriški predsednik Barack Obama in generalni sekretar OZN Ban Ki Moon sta izrazila »zaskrbljenost2 zaradi vesti o vstopu ruskega konvoja s humanitarno pomočjo v vzhodno Ukrajino brez dovoljenja ukrajinskih oblasti, saj naj bi ta korak privedel do okrepitve napetosti.

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je prepričana, da odločitev Rusije in Vladimirja Putina, s katerim se nemška kanclerka, ki zna rusko (Putin pa nemško), pogosto pogovarja, pomeni »nevarno eskalacijo« konflikta v Ukrajini, in to tako zaradi vojaške prisotnosti Rusije kot zaradi topniškega obstreljevanja, ki naj bi ga izvajale ruske sile.

Rusija je trditve o vojaški prisotnosti že zavrnila, glede enostranskega pošiljanja kontingenta s humanitarno pomočjo pa je navedla, da bi bilo še dodatno čakanje na dovoljenje Ukrajine »nedopustno«.

Konvoj je namreč na meji z Ukrajino čakal več kot deset dni in je bil ves čas tudi na voljo za preglede ukrajinskim carinikom, vendar to ukrajinskim oblastem ni bilo dovolj, da bi po prvem sporočilu, s katerim so konvoj uradno opredelili kot humanitarno pomoč, isti konvoj dobil še zeleno luč za vstop s strani predsednika države. Zapletlo se je tudi zaradi »varnostnih garancij«, ki jih je zahteval Rdeči križ zaradi spopadov, Ukrajinske oblasti pa prav tako niso želele pristati na premirje v času dostave pomoči. Zaradi tega se je Rusija odločila za enostransko potezo, nato pa so v Ukrajini vstop humanitarnega konvoja opredelili celo kot dokaz »agresije« Rusije.

Po drugi strani pa so predstavniki OVSE potrdili, da so tovornjaki svojo pomočjo v Lugansku le odložili in se vrnili proti Rusiji brez kakršnegakoli incidenta, prebivalci mesta,ki je obkoljeno in brez vode in hrane pa upajo, da bodo v naslednjih dneh dobili še več humanitarne pomoči.  Mestna tržnica je namreč zaprta, kljub času žetve zaradi vojne poljska dela ne potekajo in zato Lugansku ter Donecku, kjer potekajo hudi boji med pripadniki ukrajinskih sil ter pristaši federalizacije države, grozi veliko pomanjkanje.

Ob napovedih novih sankcij Rusiji zaradi dostave humanitarne pomoči vzhodni Ukrajini se zato vse bolj postavlja v ospredje vprašanje cene – vse bolj jasno namreč postaja, da bodo največjo ceno zaradi kratkovidne politike konfrontacije z Rusijo v Ukrajini plačali prav evropski in ruski gospodarstveniki, še najmanj škode pa bodo občutili v ZDA, kjer ameriška administracija tudi najbolj vztraja pri sankcijah zoper Rusijo. Ameriško in rusko gospodarstvo sta namreč bistveno manj odvisni drug od drugega kot pa to velja za rusko in evropsko gospodarstvo. Tako bodo najbolj prizadeti proizvajalci španskih breskev, slovenskih mlečnih izdelkov, hrvaških mandarin, ki ne vedo, kam s svojimi proizvodi, in številni drugi proizvajalci, medtem ko sankcije ne bodo prizadele ameriških potrošnikov.

Kako selektivna, utemeljena na dvojni morali je ameriška politika do Rusije, kažeta samo dva nedavna primera neuvedbe sankcij s strani ZDA Rusiji na tistih področjih, kjer imajo ZDA svoje interese. 

Ameriško obrambno ministrstvo tako na primer nasprotuje takšnim sankcijam zoper Rusijo, ki bi onemogočile kupovanje ruskih helikopterjev Mi-17 za iraško vojsko. Gre za ameriško vojaško pomoč Iraku, pri čemer pa je iraška vlada predvsem zaradi zanesljivosti in potreb lastnih pilotov nakup helikopterjev s soglasjem ZDA, ki financirajo nakup, opravila v ruskem podjetju Rosoboronexport.

Igor Sevastjanov, namestnik predsednika uprave tega podjetja, je potrdil, da kljub pritisku v Kongresu Pentagon vztraja pri nakupu prav teh ruskih helikopterjev. Povedal je tudi, da bi  v Pentagonu radi kupili iste helikopterje tudi za ameriško vojsko, če to ne bi bilo nemogoče zaradi političnih razlogov. Vendar so v ZDA prepovedali druge nakupe ruskega orožja, predvsem za navadne potrošnike, kar vključuje tudi znamenite avtomatske puške AK-47 , »Kalašnjikove«, ki so jih v ZDA doslej prodajali po 200.000 vsako leto, embargo pa je povzročil predvsem bistveno povečanje cen teh pušk.

ZDA v svoje sankcije zoper Rusijo prav tako ni vključila embarga na uvoz ruskih diamantov. Po oceni analitikov finančne svetovalne hiše Morgan Stanley se to tudi v prihodnje ne bo zgodilo, saj je rusko državno podjetje ALROSA največji svetovni proizvajalec diamantov, ZDA pa ostajajo največji kupec teh proizvodov. Sankcije proti Rusiji na tem področju bi bistveno dvignile ceno diamantov, ki jih kupujejo predvsem bogatejši in predvsem Američani – ti pokupijo 39 odstotkov vse svetovne proizvodnje diamantov.

Tako bodo pravo ceno ukrajinske krize, zavedeni z neresnicami o potrebi po obrambi »visokih načel« in mednarodnega reda, ki naj bi ga ogrožala prav Rusija, še naprej plačevali evropski (in med njimi tudi slovenski) kmetje, ne pa ameriški petičneži in multimilijonarji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.