Zapornik št. 1 še naprej brije norce iz parlamenta

Večina poslancev proti članstvu Zapornika št. 1 v komisiji za nadzor obveščevalnih služb

DZ je s 27 glasovi za in 53 proti zavrnil sklep o ustanovitvi komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Ker naj bi v njej sodeloval tudi predsednik SDS Janez Janša, je večina poslanskih skupin napovedala, da njene ustanovitve ne bo podprla, v SDS pa vztrajajo, da ima Janša kot poslanec s potrjenim mandatom pravico do sodelovanja v njej. O predlogu sklepa, s katerim bi imenovali predsednika, podpredsednika ter člane komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, so na današnji seji odločali kljub ponedeljkovemu sklepu, da ustanovitev omenjene komisije preložijo. VEČ>>

Delovna telesa so sicer poslanci ustanavljali na ponedeljkovi izredni seji, po proceduralnem predlogu SMC pa so sklenili, da ustanovitev omenjene komisije preložijo na čas, ko bo mandatno-volilna komisija presodila, ali naj predsedniku SDS Janezu Janši preneha mandat. Kljub ponedeljkovemu sklepu, da DZ ustanavljanje omenjene komisije preloži, je predsednik DZ Milan Brglez to točko uvrstil na dnevni red današnje seje. Vodja poslanske SMC Simona Kustec Lipicer pojasnila, da se okoliščine glede Janševega mandata niso spremenile, zato bo poslanska skupina glasovala proti sestavi komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je po drugi strani opozoril, da nobenemu od poslancev ni mogoče odrekati delovanja v DZ ali njegovih delovnih telesih. Odločitev, da se komisija zaradi Janševega članstva v njej, ne ustanovi, pa je označil kot šikaniranje, "politično segregacijo" poslanca in poslanske skupine SDS ter kršitev vseh pravnih podlag. Opozoril je še, da bodo obveščevalne in varnostne službe v tem obdobju popolnoma brez nadzora, kar je po njegovih besedah nedopustno. Podobnega mnenja je Matej Tonin (NSi), ki je poslance opozoril, da se "igrajo z ognjem", ker puščajo obveščevalne in varnostne službe brez civilnega nadzora. Koalicijo je pozval, naj čim prej odloči o Janševem mandatu, da se "stvari ne vlečejo v nedogled".

Poslanec Združene levice Franc Trček pa je poslanski skupini SDS očital, da je bil njihov predlog za Janševo članstvo v komisiji "pričakovan manever" in del njihove strategije. Trček pričakuje, da se bo vprašanje Janševega mandata čim prej razrešilo, saj obveščevalne in varnostne službe potrebujejo nadzor. Janšo je ob tem pozval, naj bo "mož beseda" in odstopi, kot je napovedal v primeru pravnomočne obsodbe.

Janša, ki se je udeležil tudi današnje seje, pa je odgovoril, da je bil pravnomočno obsojen v času, ko ni opravljal nobene funkcije, s katere bi odstopil. Na volitvah je bil v DZ izvoljen na novo, volivci pa so bili z njegovo obsodbo seznanjeni, je dejal. Poudaril je še, da je bil njegov poslanski mandat potrjen in mu ga, dokler je "pravnomočen", nimajo pravice z ničemer omejevati. Opozoril je na mnenje zakonodajno-pravne službe, po katerem mu mandat ne more prenehati, in največji stranki očital, da ga ne spoštuje.

Mitja Horvat (SMC), sicer predsednik mandatno-volilne komisije, pa je odgovoril, da je bilo mnenje zakonodajno-pravne službe sicer korektno, a ne dovolj široko zastavljeno. Spomnil je, da so dali vsem poslanskim skupinam možnost, da imenujejo člane v komisijo, ki se bo ukvarjala z vprašanjem Janševega mandata. Da ustanovitve komisije za nadzor obveščevalnih služb ne bodo podprli, dokler naj bi njej sedel Janez Janša, je napovedal tudi vodja poslanske skupina ZaAB Jani Möderndorfer, saj Janša po njegovih besedah v njej preprosto ne more delovati. To mu po njegovem mnenju preprečuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Matjaž Han (SD) pa je menil, da ustanovitev komisije na nek način zadržuje SDS, ker "vanjo sili Janšo". Predlagal je, da SDS v komisijo namesto Janše predlaga drugega člana, dokler se vprašanje njegovega mandata ne razreši. Na njegov predlog so nato sejo prekinili, vmes pa se sestali vodje poslanskih skupin, a brez predstavnika SDS. Kot je pojasnil Brglez, so na sestanku sklenili, da je to točko dnevnega reda danes treba dokončati ter nato zagotoviti pravno podlago, da bi kljub blokadi lahko ustanovili komisijo.

Zapornik št. 1 med drugim meni, da je odločitev vrhovnega sodišča o zavrnitvi njegove zahteve za izločitev predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše "glede na žalostno stanje v sodstvu" pričakovana. Prijavo njegovega zagovornika Francija Matoza na odvetniško zbornico pa označuje za žalosten poskus ustrahovanja. Vrhovni sodniki so o Janševi zahtevi odločali na občni seji, na kateri se je zbralo 29 od 32 vrhovnih sodnikov. Kakšen je bil točen izid glasovanja oziroma ali je kdo glasoval drugače od končne odločitve, še ni znano, bo pa podpredsednica sodišča Nina Betetto izdala sklep z obrazložitvijo odločitve.

Čeprav je taka odločitev za Janšo pričakovana, je danes ob robu seje DZ poudaril, da ni nepomembna, saj da je na Evropskem sodišču za človekove pravice padlo že veliko sodb, kjer so bili očitki pristranskosti in nepoštenega sojenja bistveno manj utemeljeni kot v primeru Masleše. Matoz se je pri zahtevi za izločitev Masleše skliceval na del govora, ki ga je imel Masleša na dnevih slovenskega sodstva. Po Matozovem mnenju je Masleša s tem izkazal sovražen odnos do Janše. A po mnenju Masleše vsebina govora ni bila takšna, da bi utemeljevala očitke o zahtevi za izločitev, pač pa se je le odzval na pritiske na sodstvo in kot ilustrativni primer navedel primer Patrie.

Vendar pa Janša vztraja, da ga je Masleša neposredno napadel v času, ko je bila zadeva Patria že na poti na vrhovno sodišče in se je o zadevi konkretno izjasnil. Vrhovno sodišče namreč obravnava zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je v imenu Janše vložil Matoz. Na podlagi odločitve na občni seji bi lahko bil Masleša v skladu z letnim razporedom razporejen v senat, ki bo odločal o tej zadevi, hkrati pa bo lahko odločal tudi o zahtevah za izločitev drugih sodnikov, če bi v tem primeru do njih spet prišlo. A hkrati lahko tudi stranke podajo nov predlog za izločitev Masleše oziroma drugih sodnikov.

Na vrhovnem sodišču so prejšnji teden tudi napovedali, da bodo glede na nekatere izjave Matoze pretehtali možnost prijave odvetniški zbornici zaradi morebitne disciplinske kršitve oz. kršitve kodeksa odvetniške etike. Janša je to prijavo videl in zanjo pravi, da je napisana "nekje na ravni tistega obtožnega predloga v zadevi Patria, se pravi brez kakršne koli utemeljitve". Dodatno žalostno se mu zdi, da je pod njo podpisana podpredsednica vrhovnega sodišča. Janša je še pojasnil, da sedaj čakajo na pisni sklep o zavrnitvi predloga za izločitev Masleše. Ob tem upa, da bo vsebinsko na boljši ravni kot prijava na odvetniško zbornico, sicer se ne bodo imeli na kaj pritožiti, "ker ni nobenega argumenta".