Igor Mekina

8. 9. 2014  |  Politika

Zadnji dnevi Združenega kraljestva

Po zadnji raziskavi pristaši neodvisnosti Škotske prvič vodijo pred nasprotniki osamosvojitve

Če je verjeti zadnji raziskavi, ki jo je o škotski neodvisnosti opravila organizacija za raziskovanje javnega mnenja YouGov, je pred nami zadnjih deset dni obstoja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Velika Britanija, kot jo poznamo danes, bi po odločitvi okoli 80 odstotkov prebivalcev Škotske, ki se bodo udeležili referenduma 18. septembra, postala samo še preteklost. Zveza, ki je bila sklenjena leta 1707 in je obstajala 307 let, bi bila obsojena na propad, Škotska pa bi po pogajanjih z ostankom države postala nova evropska država. VEČ>>

Po zadnji raziskavi YouGov-a, ki je vse doslej napovedovala prednost zagovornikov obstanka Velike Britanije, so podatki z 51 odstotki "za" in 49 odstotki "proti" prvič doslej pokazali prednost zagovornikov neodvisnosti Škotske. V zadnjih štirih tednih je podpora za obstanek državne zveze poniknila v presenetljivi meri. Kampanja "za" ni samo napadla ozemlja, ki ga nadzorujejo pristaši "neja", sprožila je blitzkrieg. Je kot dan, ki se neprestano ponavlja z divjimi preobrati - isti mesec, iste številke, isti šok za politike - toda tokrat z bolj dramatičnimi posledicami.

“Skorajda pred točno štirimi leti je naša raziskava pokazala, da je Ed Miliband prehitel svojega brada Davida v tekmi za novega voditelja laburistov. Rekli smo, da vodi z 51 proti 49 odstotkom. Točno to je razlika, s katero sedaj pristaši neodvisnosti vodijo pred zagovorniki obstanka zveze v Škotski,” je zapisal komentator YouGov Peter Kellner. Nepričakovan preobrat je v Westminstru v Londonu povzročil precejšen preplah, saj so zagovorniki obstanka skupne države še v zadnji anketi vodili s šestimi odstotnimi točkami, pred mesecem dni pa so se ponašali celo z 20-odstotno prednostjo. Predsednik britanske vlade David Cameron je nedavno pristal, da bi mu glasovanje za neodvisnost Škotske sicer strlo srce, da pa kljub temu ne bo odstopil kot predsednik vlade.

Prav zato je v imenu britanske vlade finančni minister George Osborn Škotom že obljubil poseben akcijski načrt, s katerim naj bi Velika Britanija postala federalna država, Škotska pa naj bi dobila nove pristojnosti na področju določanja davkov, področju zdravstva, izobraževanja in drugih področij, s čimer naj bi pridobila najboljše ‘iz obeh svetov’, po eni strani večjo neodvisnost od vlade v Londonu, po drugi strani pa večjo varnost zaradi obstanka v enotni državi. Načrt naj bi se začel uresničevati takoj, ko bo večina na referendumu obkrožila "ne".

Vendar pa te obljube niso naredile kakšnega posebnega vtisa na zagovornike neodvisnosti. Vodja Škotske nacionalne stranke SNP Alex Salmond je dejal, da so vsi novi predlogi Londona v tej fazi panični ukrepi ter da je stran, ki zagovarja "ne", ob glasovanju o neodvisnosti v begu, zagovorniki neodvisnosti pa zmagujejo. Takšni predlogi po Salmondovem mnenju nimajo kredibilnosti in to v trenutku, ko so “stotisoči ljudi že glasovali.”

Nekdanji predsednik vlade Gordon Brown je dejal, da si večina Škotov želi spremembe. “Sam si želim močnejši parlament z več pooblastili, toda želim ostati del Velike Britanije zaradi temeljnih uslug, ki so bistvene za vse nas,” je dejal Gordon Brown. Nicola Sturgeon, namestnik predsednika vlade Škotske, se s tem ne strinja. “Ne verjamem, da bodo ljudje to ponudbo vzeli kot resno. Če bi bile druge stranke resne glede več pooblastil, potem bi nam bi že ponudile kaj konkretnega,” ocenjuje namestnik škotskega premierja, predsednik vlade v Walesu Carwyn Jones pa je to ponudbo Londona postavil pred resno preizkušnjo s trditvijo, da mora biti to, kar se nudi Škotski, ponujeno tudi Walesu in Severni Irski.

Toda po drugi strani je prav tako jasno, da bo odločitev o neodvisnosti Škotske zelo tesna. Tudi zato obe strani poskušata prepričati čim več svojih in si pridobiti tudi nove volivce druge strani. Na strani zagovornikov neodvisnosti (Yes Scotland) so tako objavili raziskavo, ki kaže, da nasprotniki neodvisnosti (s kampanjo Bolje skupaj - Better Together) vodijo s 52 odstotnimi točkami proti 48 odstotki tistih, ki so "za". Napovedan tesen izid bi namreč lahko prepričal zagovornike neodvisnosti, ki se sicer morda ne bi udeležili referenduma, da se vseeno odločijo za sodelovanje na referendumu. Odločitev za ali proti bo vsekakor zelo tesna, v primeru uspešne odločitve "za" pa bi to lahko imelo tudi širše politične posledice v Evropi, kjer si podobnih osamosvojitev želi več narodov brez držav.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.