dv, sta

15. 9. 2014  |  Politika

Petrovič in Mramor: »Privatizacija se mora nadaljevati.«

© Tomaž Lavrič

Jožef Petrovič, kandidat za gospodarskega ministra v vladi Mira Cerarja, je na zaslišanju dobil podporo poslancev odbora za gospodarstvo. Med drugim je ocenil, da bi se morala privatizacija zaradi verodostojnosti države nadaljevati. »Slovenija je Bruslju dala seznam in zavezo o privatizaciji 15 podjetij. Če se danes potegnemo nazaj, bomo poleg priporočil, ki smo jih že dobili, dobili še dodatna. In se nam lahko zgodi ponovno kakšna ustavitev evropskih sredstev«. V Mladini smo že poročali, da Bruselj od Slovenije privatizacijskega seznama ni zahteval. Nadaljevanje privatizacije je na zaslišanju na odboru za finance napovedal tudi kandidat za finančnega ministra Dušan Mramor. V nadaljevanju zaslišanj kandidatov za ministre so se parlamentu predstavili še štirje drugi kandidati za ministre. Več>>

Uvertura v četrtkovo odločanje državnega zbora o listi kandidatk in kandidatov za ministre, se je nadaljevala z zaslišanji kandidatke za ministrico za izobraževanje Stanke Setnikar Cankar, kandidatke za ministrico za razvoj, strateške projekte in kohezijo Violete Bulc ter kandidatov za ministre za obrambo Janka Vebra, za pravosodje Gorana Klemenčiča, za gospodarstvo Jožefa Petroviča in kandidata za ministra za finance Dušana Mramorja.

Pristojni odbori so vse kandidate podprli in tako skupno potrdili podporo že desetim kandidatom za ministre od šestnajstih. V petek so pristojni odbori in komisija podprli kandidature kandidatov za ministre, ki so na funkcijah že sedaj: Dejana Židana, Karla Erjavca, Gorazda Žmavca in Anje Kopač Mrak.

Nova ministrica za izobraževanje je dobila podporo za uvedbo učenja dveh tujih jezikov v osnovnošolsko izobraževanje. Angleščina naj bi postala obvezen predmet že v prvem razredu, drugi tuji jezik pa od četrtega razreda naprej. Setnikar Cankar meni še, da bi bilo treba nujno spremeniti zakon o visokem šolstvu in zakon o raziskovalni dejavnosti, saj pridobivanje akreditacij za študijske programe ne bi smela biti prelahka – fakultete bi morale dosegati standarde, ki so v veljavi v EU. Sredstva za šolstvo naj bi se do leta 2020 dvignila vsaj za dva odstotka.

Violeta Bulc, ki je prepričala poslance, člane odbora za gospodarstvo, bo kot ministrica poskušala doseči maksimalno črpanje evropskih sredstev, zmanjšanje števila zavrnjenih povračil iz EU, povečanje števila nagrajenih inovacij, ki so financirane z razvojnimi sredstvi, pa tudi to, da bi v prihodnjih štirih letih zagnali vseh devet strateških medresorskih projektov, ki jih definira koalicijska pogodba, in sicer vsaj do faze realizacije, za vsaj tri pa si želi, da bi jih izpeljali do konca. Koalicija se je zavezala, da bo prenovila stavbe v državni, občinski in zasebni lasti, poenostavila javno naročanje, uvedla zeleno proračunsko in davčno reformo, združila upravljanje in vodenje informacijsko-komunikacijske tehnologije celotne javne uprave, uvedla davčne blagajne, vzpostavila sistem kriznega upravljanja in vodenja med ministrstvi, prestrukturiranje podjetij, spodbujanje socialnega podjetništva, in vzpostavitev točke Vse na enem mestu.

Janko Veber, ki se bo po vsej verjetnosti iz parlamenta preselil na ministrstvo za obrambo, je napovedal vzpostavitev učinkovitega sistema za spopadanje z naravnimi nesrečami, saj te Slovenijo najbolj ogrožajo. Iz proračuna naj bi vsako leto namenili več sredstev za vojsko, saj da je bila pri varčevanju pri vojski dosežena kritična raven.

Goran Klemenčič, kandidat za ministra za pravosodje, je podporo poslancev dobil zaradi napovedi, da bo poskušal spremeniti sodstvo, a premišljeno. Uvedel bi spletno orodje, podobno aplikaciji Supervizor Komisije za preprečevanje korupcije, prek katerega bo možno spremljati potek sodnih postopkov. Klemenčič bi ohranil trajni mandat sodnikov, bi pa uvedel zagotavljanje odgovornosti funkcionarjev v sodstvu in na tožilstvu.

Kandidat za ministra za finance Mramor je napovedal vodenje restriktivne fiskalne politike. »Ko spravimo javnofinančni primanjkljaj pod zahtevane tri odstotke BDP, se mora namreč začeti zniževanje dolga pod 60 odstotkov BDP. Torej moramo zmanjševati javne izdatke, namesto da bi jih povečevali in imeli stimulativno fiskalno politiko,« je dejal. Najpomembnejša vira dohodkov proračuna bo učinkovitejše delovanje Finančne uprave in (domnevna) gospodarska rast.

Mramor je glede privatizacije skoraj ponovil besede bodočega ministrskega kolega Jožefa Petroviča, da je bila prodaja 15 podjetij sprejeta v DZ in se mora zato nadaljevati. »A mora biti dobro vodena, upoštevati je treba tudi strateški premislek.«

A kot smo v Mladini že pisali, koalicija padle vlade Alenke Bratušek seznama 15 podjetij za privatizacijo ni usklajevala: »Pri tem seznamu smo bili brez izhoda. Predsednica vlade Alenka Bratušek in minister za finance Uroš Čufer sta v tujini med pogajanji – bilo je v času, ko je Sloveniji grozil prihod trojke – obljubila, da bo Slovenija prodala nekatera podjetja. Obljubljeni seznam v vladi ni bil nikoli usklajen,« je dejal Dejan Židan.

O seznamu so pod pritiskom glasovali tudi poslanci, je Borutu Mekini v članku Kdo prodaja naše letališče dejal Matjaž Han: »Povedal vam bom čisto iskreno: mi smo bili tedaj pod neizmernim pritiskom, da bo prišla trojka, da bo trojka potegnila hude poteze in reze. In argument finančnega ministra Čuferja, s katerim smo imeli sestanke, je bil, da če naredimo en del privatizacije, se lahko te trojke rešimo in lahko potem sami odločamo o svoji usodi. In to nas je vodilo k temu, da smo sprejeli ta sklep. Čufer je dejal, da če sprivatiziramo teh 15 podjetij, ne bo treba sprivatizirati čisto vsega.«

»Vse to kaže, da je poleg neodgovornih poslancev tudi ves proces pred tem tekel netransparentno. Evropska unija namreč nima podlage, da bi zahtevala prodajo slovenskega državnega letališča Nemčiji, uradno stališče EU danes je, da se je za to odločila Slovenija sama,« je zapisal Mekina.

Prisilne privatizacije se je v uvodniku dotaknil tudi urednik Grega Repovž: »Neuradni viri iz Bruslja in z ministrstva za finance potrjujejo, da evropski birokrati niso imeli nobenega vpliva na to, katera podjetja so bila uvrščena na seznam odprodaje. Seznam je prišel iz rok finančnega ministra Uroša Čuferja in premierke Alenke Bratušek. … Danes zato pri razpravi o privatizaciji tudi ne gre za vprašanje, kaj smo obljubili Bruslju: obljubili smo jim tisto, kar so izbrali naši politiki. Obljuba je bila dana zato, da bi bila predstavljena slovenski javnosti kot obveza, ki nam jo je dal Bruselj. Nobene obveze tudi nimamo, da se tega držimo – vse evropske države ves čas spreminjajo svoje strategije. Kakšne neumnosti so to? Mar ni že dovolj?«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.