Igor Mekina

9. 10. 2014  |  Svet

Plinsko minsko polje

Če bodo države EU kratkovidno nadaljevale s ponovnim izvozom in pošiljanjem ruskega plina v Ukrajino, bo Rusija evropskim državam prisiljena zmanjševati ali celo prekiniti dostavo plina

ZDA poskušajo precej odkrito spodkopati realizacijo Južnega toka, ki bi plin v Evropo dobavljal preko Bolgarije, Srbije, Madžarske, Slovenije in Avstrije.

ZDA poskušajo precej odkrito spodkopati realizacijo Južnega toka, ki bi plin v Evropo dobavljal preko Bolgarije, Srbije, Madžarske, Slovenije in Avstrije.
© Arhiv Mladine

 Minsko polje vprašanj, na katerih se je žalostno končala komisarska pot Alenke Bratušek v Bruslju, je tudi drugače eno od najtežjih področij dela v EU. Poleg zelenih in tradicionalnih lobijev se za energetske interese borijo tudi različne skupine držav v in izven EU, mesta komisarjev za energijo in okolje ter energetsko unijo pa so v tem pogledu najpomembnejša za doseganja ciljev dolgoročnih strategij. Alenko Bratušek bi celo z dobro pripravo na zaslišanje v Evropskem parlamentu čakala težka preizkušnja, s presplošnimi odgovori in pomanjkanjem najosnovnejšega znanja o evropski energetski politiki pa si je povsem pričakovano prislužila negativno oceno evroposlancev. VEČ>>

Na tem mestu zato Evropa potrebuje res zelo spretnega diplomata težkega kalibra, ki bo znal uskladiti silnice različnih interesov vsaj treh velikih igralcev - geopolitične interese ZDA, Rusije ter tudi samih članic EU. Da bi bilo vse skupaj še bolj zapleteno, imajo tudi same članice EU precej različne odnose z Rusijo kot glavnim ponudnikom energentov, od precej pragmatične Avstrije, Češke in Madžarske, samo nekoliko manj pragmatične Italije in Nemčije, do veliko bolj ostro zoper Rusijo nastrojenih baltskih držav, Poljske in energetsko precej neodvisne Romunije.

Evropsko Unijo ob tem tudi zaradi nespametnega reševanja ukrajinske krize in poskusa da bi z 'povratnim tokom' ruskega plina v Ukrajino ruski bojkot Ukrajine preprosto zaobšli, tako da bi pač svoje količine plina prodali naprej v Ukrajino in nato v Ukrajini kupili dodatne količine plina zase, se je namreč izjalovil. Če bo EU nadaljevala s predelavami plinskih sistemov, potem se namreč lahko zgodi, da bodo ruska energetska podjetja najprej zmanjševala dobavo plina Evropi (za toliko, kolikor bodo evropski plinski ponudniki prodali svojega plina naprej Ukrajini), na koncu pa bi se dotok plina lahko tudi povsem ustavil. Evropska energetska podpora Ukrajine bi bila zato lahko zelo nevarna. Rusija namreč že od junija ne dobavlja plina Ukrajini, ki ji dolguje okoli 5,3 milijarde dolarjev za že dostavljene količine plina.

Pošiljanje 'evropskega' plina Ukrajini pa po oceni ruskih podjetij Ukrajini omogoča, da se izogiba plačilu dolga. Nova pogajanja o ceni plina, do katerih naj bi prišlo s posredovanjem EU, naj bi se znova začela čez dva dni, Ukrajina pa je zadnji predlog EU o ceni plina že zavrnila. Ustavitev dobav ruskega plina EU sicer ne bi privedlo do takojšnjega pomanjkanja energentov, toda evropsko gospodarsko, tudi nemško, bi hude posledice lahko občutilo že v nekaj mesecih.

Prav na to opozarja evropske države ruski minister za energetiko Aleksander Novak, ki je opozoril, da v skladu s sedanjimi pogodbami države EU ne morejo preprosto pošiljati svojega plina Ukrajini zato, ker dosedanje pogodbe ne predvidevajo ponovnega izvoza plina. "Upamo, da se bodo naši evropski partnerji držali pogodb. To je edini način, da preprečimo prekinitve dobav plina evropskih potrošnikom," opozarja ruski minister za energetiko. V zvezi z ukrajinskim dolgom v višini 5,3 milijarde dolarjev Rusija ne zahteva plačila celotnega dolga takoj, pač pa plačilo 2 milijard dolarjev takoj, ostali dolg pa bi se lahko odložil za pozneje. Po predlogu evropskega komisarja za energijo Güntherja Oettinger bi Ukrajina naslednjih 1,1 milijarde dolarjev plačala Rusiji do konca naslednjega leta, garancije za plačilo pa naj bi dal IMF. Ob tem bi Ukrajina morala imeti v svojih rezervoarjih najmanj 18 milijard kubičnih metrov plina še pred zimo, da bi bil dotok plina proti Evropi neomejen, kar pomeni, da bi Ukrajina morala v kratkem času rezervoarje napolniti z dodatnimi 7 milijardami kubičnih metrov plina. Vendar dogovora o tem še zmeraj ni. Ukrajinski minister za energijo Jurij Prodan je potrdil, da zaradi razlik o ceni plina še ni sporazuma z Rusijo, dodatno zmedo pa je v medijih povzročil še ukrajinski predsednik vlade Jacenjuk, ki je dejal, da je Ukrajina Rusiji pred nekaj dnevi "plačala dolg do zadnjega centa" - pozneje se je izkazalo, da ni šlo za plinski dolg, pač pa za plačilo evroobveznic.

Ob tem Moskva Slovaško, Poljsko in Madžarsko že odkrito obtožuje, da v nasprotju s pogodbenimi obveznostmi pošiljajo plin Ukrajini. Ukrajina naj bi na ta način letos že dobila 1,7 milijarde kubičnih metrov ruskega plina. To so te države dosegle tako, da so spremenile in predelale obstoječi plinovod. K temu je potrebno prišteti še zadržke ZDA, ki poskušajo precej odkrito spodkopati realizacijo Južnega toka, ki bi plin v Evropo dobavljal preko Bolgarije, Srbije, Madžarske, Slovenije in Avstrije. Srbski mediji na primer poročajo, da je Victoria Nuland, pomočnica ameriškega državnega sekretarja za Evropo, v pogovoru s srbskimi politiki v zvezi z Južnim tokom zatrdila, da ona "zahteva, da se prekinejo umazani posli, ki povečujejo odvisnost teh držav od enega vira energije, kljub temu, da se uradno zavzemajo za politiko več virov energije". Vendar pa kritiki takšne ameriške politike opozarjajo, da bi blokada izgradnje Južnega toka predvsem države jugovzhodne in srednje Evrope še bolj prisilila v odvisnost od dobav plina preko Ukrajine in s tem od varnostnega položaja v Ukrajini, ki je očitno postala točka dolgoročnega spora med zahodom in vzhodom.

Victoria Nuland je zato bila večkrat precej ostra predvsem v zvezi z madžarskim predsednikom vlade Orbanom, saj Madžarska vztraja pri projektu Južni tok, prav tako pa skupaj z Rusijo gradi dve novi jedrski elektrarni. Tudi novi španski komisar za energetiko Miguel Arias Cañete - ki morda le ne bo postal komisar - se je javno zavzemal za izgradnjo Južnega koridorja in za prekinitev izgradnje Južnega toka. Da se pri zavzemanju za prekinitev Južnega toka skrivajo tudi drugačni interesi in ne "zaskrbljenost" zaradi navezanosti na Rusijo pa dokazuje ocena ameriške agencije Stratfor, da tudi Evropska komisija "ocenjuje grožnjo z blokado Južnega toka kot pomemben vzvod v pogajanjih z Moskvo o prihodnosti Ukrajine".

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.