Tamara Kajtazović

16. 11. 2014  |  Svet

Podnebne spremembe ogrožajo naravno dediščino

Več kot tretjina svetovne naravne dediščine je ogrožene, razkriva poročilo Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN). Najnevarnejšo grožnjo trenutno predstavljajo invazivne vrste rastlin in živali, najbolj resna potencialna grožnja pa so podnebne spremembe. Slovenske Škocjanske jame spadajo med lokacije z dobrimi obeti za ohranitev.

Kot piše Oliver Milman v Guardianu, poleg invazivnih vrst naravno dediščino ogrožajo tudi sečnja gozdov, divji lov, postavitev jezov in turizem, vendar bi vpliv podnebnih sprememb kmalu lahko presegel vse ostale dejavnike.

Pri skoraj tretjini lokacij naravne dediščine se pojavljajo resne nevarnosti za ohranitev, še dodatnih 19 pa je kritično ogroženih. Večina teh lokacij je v Afriki. Med drugim v to skupino spadata nacionalni park Virunga, kjer živi polovica še živečih gorskih goril, in tanzanijski park Serengeti. Na kritičnem seznamu je še nacionalni park Everglades v Kaliforniji. Resno ogrožen je tudi veliki koralni greben v Avstraliji.

48 od 228 lokacij svetovne naravne dediščine ima dobre obete za ohranitev, mednje spadajo tudi slovenske Škocjanske jame.

Na Kongresu svetovnih parkov, kjer je bila študija Mednarodne zveze za varstvo narave predstavljena, so predstavili tudi poročilo Programa Združeni narodov za okolje o tem, da je svet na dobri poti k doseganju zastavljenega cilja širitve zaščitenih območij.

15,4 odstotka celinskih voda in 3,4 odstotka oceanov je sedaj zaščitenih. Cilj, ki ga je sprejelo več kot 190 držav, pa je do leta 2020 zaščititi vsaj 17 odstotkov kopnega in deset odstotkov oceanov.

V poročilu piše, da bo cilj verjetno dosežen, vendar se pojavljajo novi izzivi – veliko zaščitenih območij ima slabo upravljanje, skorajda polovica območij, pomembnih za biodiverziteto, pa ni zaščitenih. Poročilo ocenjuje, da bi bilo potrebnih med 35 in 60 milijard evrov na leto, da bi zagotovili primerno upravljanje zaščitenih območij. Samo za predstavo: to predstavlja zgolj 2,5 odstotka letnih globalnih vojaških izdatkov.

Cilj zaščititi 17 odstotkov kopnega je sicer predvsem političen, saj znanstveniki opozarjajo, da bi morali zaščititi vsaj 50 odstotkov površine našega planeta, da bi ohranili ogrožene vrste in zaščitili prostor, ki zagotavlja pitno vodo.

Generalna direktorica Mednarodne zveze za varstvo narave Julia Marton-Lefèvre je opozorila tudi, da bi se morali politični voditelji zavedati, da okolje ne sme biti postavljeno na stranski tir v razpravah o gospodarski rasti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.