Igor Mekina

29. 11. 2014  |  Svet

Ruski manevri pred Dovrom

Ruska severnomorska flota si je za svoje manevre izbrala precej nenavaden kraj – obalo pred Dovrom ter ustje reke Sene, ki naj bi bilo odlično mesto za počivanje flote v času slabih vremenskih razmer.

Manevri zveze NATO v Ukrajini in ruski manevri na najrazličnejših koncih sveta si te dni sledijo v hitrem zaporedju. Ne samo da so se preleti ruskih bombnikov od mehiškega zaliva pa do Aljaske in Guama povečali za nekajkrat glede na lani, pač pa ruska mornarica prav te dni vadi zelo blizu obal najtesnejših ameriških zaveznikov in največjih članic zveze NATO v Evropi – pred obalami Velike Britanije in Francije.

Flota ladij iz ruske Severnomorske flote je namreč preplula del angleškega kanala vse do Dovra in izliva francoske reke Sene, kjer izvaja različne taktične vaje. Zaradi slabega vremena so se ob tem ladje zelo približale francoski obali, saj so se, kot poročajo ruski mediji, v ruski floti zaradi razburkanega morja »odločili, da ostanejo v nevtralnih vodah zaliva«. V tem času so posadke ladij Aleksander Otrakovski in še nekaterih spremljajočih ladij izvajale vaje prehodov skozi prelive v težkih meteoroloških pogojih, reševanje v primeru požarov na vodi in druge naloge. Ladje so domači Severnomorsk zapustile 20. novembra in so do točke svojih manevrov pred britanskim Dovrom potovale več kot 1700 milj.

Manevri tako kot zmeraj potekajo v mednarodnih vodah in kot takšni seveda ne predstavljajo nikakršne nevarnosti za obalne države. Vendar ima »diplomacija topnjač« svojo zelo dolgo zgodovino, demonstracija sile pred lukami tujih držav pa prinaša zelo jasno sporočilo in vsekakor prispeva k zviševanju napetosti.

Rusija s temi manevri očitno zelo jasno sporoča, da lahko pred obale tistih držav, ki pošiljajo svoje enote in enote svojih zaveznic pred njene meje, tudi sama pošlje svoje enote, ladje in letala. Ker so takšne ladje in tudi strateški bombniki praviloma opremljeni z zelo zmogljivimi raketnimi sistemi (ruski bombniki so sicer zastareli, vendar imajo moderne manevrirne rakete, opremljene tudi z jedrskimi bojnimi konicami in doletom več tisoč kilometrov), njihovi manevri in preleti predstavljajo vsaj potencialno grožnjo okoliškim državam. V primeru nepričakovanih sovražnosti pa bi takšne sile predstavljale dodatno garancijo za Rusijo, da tisti, ki bi morda začel napad, kljub prednosti, ki jo prinaša »prvi udarec«, ne bi ostal nekaznovan.

Manevri bi lahko bili tudi svojevrsten odgovor na odločitev Francije, da Rusiji ne izroči prve od dveh helikopterskih nosilk vrste "Mistral", ki jih za Rusijo opremljajo v Franciji. Pogodbo o tem sta leta 2011 podpisala francoski konzorcij DCNS in ruski Rosoboronexport. Prva ladja bi se morala pridružiti ruski floti konec leta 2014, druga pa leta 2015. V Franciji se že nahajajo ruski mornarji, ki se učijo upravljati z ladjami, zato je zaplet med Francijo in Rusijo še toliko bolj neprijeten.

Francoski predsednik Francois Hollande je namreč sklenil, da se ladje »do nadaljnjega« zaradi še vedno slabih razmer v Ukrajini ne izroči Rusiji. Francija namreč ocenjuje, da je Rusija odgovorna za sedanje slabe razmere v Ukrajini. In to kljub podpisani pogodbi in kljub dejstvu, da so bile ladje »do polovice« narejene že v Rusiji, saj so jih iz Rusije v Francijo odvlekli le na dodatno opremljanje. Rusija je sporočila, da bo potrpežljivo čakala na spremembo francoskega stališča, vendar ne izključuje niti vložitve tožbe, s katero bi preko arbitražnega sodišča zaradi zadržanih ladij lahko dobila odškodnino v višini okoli 3,8 milijarde dolarjev. Glede na sedanje stališče francoskega predsednika je tako vse verjetneje, da Rusija ladij nikoli ne bo dobila nazaj. Zelo malo verjetno je tudi, da bi Rusija spremenila svojo politiko do ukrajinske krize, ki ogroža njene vitalne interese. To pa bi lahko precej poslabšalo tudi prihodnje odnose med Rusijo in Francijo.

Obenem sta ladji Vladivostok in Sevastopol zaradi pogodbe o 1,2 milijardi dolarjev vrednem opremljanju zelo pomembni tudi za francosko gospodarstvo in več tisoč delavcev, ki so angažirani na tem projektu in bi lahko izgubili delo. V zvezi s tem zapletom so se pojavile tudi ideje, da naj bi ladji namesto v Rusijo Francija predala v roke kar zvezi NATO, vendar se je nato izkazalo, da to ni mogoče, saj sta ladji izdelani posebej za ruske potrebe. V ruskih medijih pa zaradi odločitve Francije francoskega predsednika vse pogosteje označujejo kot »ameriškega pudlja«, njegovo odločitev pa kot dokaz, da se je Francija odrekla suverenosti, zaradi česar se bodo lahko še najbolj veselili v ameriški vojaški industriji, kjer so se s tem znebili tudi francoskega tekmeca v industriji izdelovanja vojaških ladij.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.