Igor Mekina

 |  Politika

»Pravkar ste ubili trojko!«

Potem ko je grški finančni minister Janis Varufakis (brez kravate) po srečanju z vodjem evroskupine Jeroenom Dijsselbloemom (s kravato) sporočil, da nova grška vlada ne bo več sodelovala s trojko (predstavniki Evropske centralne banke, Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada), ki je v Atenah nadzirala izvajanje varčevalno-reformnega programa, so se v medijih pojavile različne interpretacije omenjene trditve grškega finančnega ministra. Tudi navedbe tega, kaj je dejansko povedal grški finančni minister, so bile v večini medijev precej pomanjkljive. »S tem pa, če tako želite, – in tako pravi tudi Evropski parlament – zavračamo sodelovanje s tem gnilo sestavljenim komitejem. Hvala vam,« je namreč ob koncu tiskovne konference v resnici dejal Varufakis. Trojko je označil za nezakonito in protievropsko. S tem pa je, vsaj po interpretaciji politikov iz držav severne Evrope, zavrnil nadaljevanje programa mednarodne pomoči Grčiji, ki ji grozi, da bo do sredine leta ostala brez denarja.

Težava je nastala tudi zato, ker je Varoufakis svoj odgovor povedal v grščini. Varoufakis je pozneje dejal, da naj bi šlo za nesporazum oziroma napačen prevod njegovih besed. Trojka namreč deluje na dveh ravneh – na eni so same organizacije, na drugi pa njihovi predstavniki, ki nadzorujejo dogovore »na terenu«. In s to »drugo trojko« Grčija ne bo več sodelovala, ne zavrača pa sodelovanja in pogovorov z IMF, ECB in Evropsko komisijo. Sodelovanje zavrača le s tristranskim odborom, ki je pripravljal politiko, kakršna je bila zavrnjena na volitvah v Grčiji.

Kljub temu je bilo srečanje med Varufakisem in Dijsselbloemom zelo hladno. Dijsselbloem je dejal, da je EU pripravljena finančno pomagat Grčiji samo, če se bodo Atene držale sprejetih zavez, medtem ko je grški finančni minister jasno povedal, da strog varčevalni program za Grčijo ni izvedljiv.

Ob napačnem prevodu in navedb besed Janisa Varoufakisa pa je večina medijev zgrešila še eno pomembno izmenjavo mnenj med šefom evroskupine in novim grškim finančnim ministrom, ki nazorno kaže na globok prepad med obema pogajalskima stranema. Ob koncu tiskovne konference sta si Dijsselbloem in Varufakis ob hladnem stisku rok izmenjala še nekaj besed. Mediji so se trudili ugotoviti, za kakšen dialog je šlo. Grška zasebna televizija Mega TV je šele v petek ob deveti uri zvečer sporočila, da so njeni tehniki uspeli dešifrirati pogovor, ki so ga ujeli občutljivi mikrofoni njihovih kamer. Dijsselbloem je Varufakisu ob koncu konference dajal: »Pravkar ste ubili trojko!« Varufakis mu je samo na kratko odgovoril z »Vau!« Dijsselbloem je nato odšel, ne da bi se ozrl nazaj. Deloval je užaljeno, čeprav ni jasno, zakaj – on sam je namreč predstavnik evroskupine in ne trojke.

Grški finančni minister je sicer v intervjuju, ki ga je dal za britanski BBC in si ga je mogoče ogledati tudi na njegovi spletni strani, natančno pojasnil, zakaj nova grška vlada ne more nadaljevati po poti stare vlade. Pozorni analitiki so njegovo pojasnilo videli kot jasno sporočilo, da je Grčija insolventna in nesposobna za odplačilo dolgov, kar je povsem drugačno sporočilo od tistega, ki ga na podlagi interpretacije besed Aleksisa Tsiprasa ponuja večina medijev, namreč, da bodo Atene »odplačale dolgove«. »Zamislimo si, na primer, da bi k vam prišel dober prijatelj ali prijateljica in bi vam povedala, da imata težave pri odplačevanju dolgov, ker sta izgubila službo ali kaj podobnega. Vendar imata odlično idejo, kako rešiti problem: nabavila si bosta kreditno kartico in z njo dvigovala denar, da bi lahko odplačevala obroke za plačilo kredita za stanovanje v naslednjih nekaj mesecih. Bi jim svetovali, naj s tem kar nadaljujeta, zato da bi rešila problem, ki je v resnici problem insolventnosti?« je gledalce vprašal Varoufakis. S tem je samo jasno povedal to, kar je jasno vsem v Evropi, čeprav voditelji EU tega še vedno ne želijo javno priznati: da tudi zmanjšan, sedanji grški dolg v celoti nikoli ne bo poplačan.

Stališče trojke je, da ima Grčija pač kratkotrajne »likvidnostne težave« in da ji je potrebno zgolj posoditi še nekaj denarja, da bi lahko v prihodnosti odplačala svoje dolgove, saj naj bi »strukturne reforme« privedle do rasti, ki bo to omogočala. Grčija je sicer res prišla do točke, ko ima v blagajni "prvotni presežek", torej več prihodkov kot odhodkov (do trenutka ko mora odplačati obresti za sposojen denar), toda to ne pomeni, da se bo stanje njenega gospodarstva s temi ukrepi lahko že kmalu popravilo. Nasprotno Varoufakis utemeljeno meni, da bodo zadeve še dolgo časa ostale takšne, kot so in da Grčija pod sedanjimi pogoji nikoli ne bo napredovala. Dodatni krediti pa jo samo še globlje potiskajo v deflacijsko spiralo in povečujejo njene dolgove. Kar Grčija potrebuje, je prestrukturiranje in odpis dela dolgov ter nekajletni moratorij na njihovo odplačevanje, da bi gospodarstvo sploh lahko "zadihalo" in pričelo rasti.

Besede grškega finančnega ministra si zaslužijo resno obravnavo. Je človek, ki je s svojimi izjavami, da je Grčija podvržena »finančnemu vodnemu deskanju« ter da je program mednarodne pomoči Grčiji »strupen zvarek«, že doslej večkrat razburil evropsko finančno javnost. Varoufakis je bil rojen v Atenah, v Essexu v Veliki Britaniji pa je študiral matematično gospodarstvo in statistiko. Tu je tudi doktoriral iz ekonomije. Poučeval je ekonomsko teorijo in politiko ter filozofijo in ekonometriko na Univerzah Vzhodna Anglija, Cambridge, Glasgow in Sydney. Študiral je tudi teorijo iger, kar je s pridom uporabil pri delu za Valve Corporation, ameriško podjetje, ki se ukvarja z računalniškimi igrami. Dela tudi kot gostujoči predavatelj na Univerzah Teksas, Austin in na Unverzi Atene. Poročen je z Danae Stratou, grško umetnico, ki e ukvarja s fotografskim raziskovanjem meja med različnimi državami, na primer ZDA in Mehiko ter Indijo in Pakistanom. Varoufakis je tudi avtor cenjenega bloga "Razmišljanja o svetu po letu 2008", kjer bo nadaljeval s svojimi prispevki kljub novemu delovnemu mestu finančnega ministra Grčije. Varoufakis je bil pred desetletjem tudi finančni svetovalec predsednika grške vlade George Papandreoua, vendar je postal oster kritik njegove politike varčevanja, ki je bila uvedena leta 2009. Leta 2013 je napisal esej z naslovom "Priznanja nestanovitnega marksista sredi nesprejemljive evropske krize", v katerem je trdil, da evropska kriza ni samo še ena "ciklična kriza", pač pa da temelji na strukturnem problemu EU, ki je postala "v bistvu antidemokratičen, iracionalni kartel, ki je Evropo usmeril na pot ljudomrznosti, konfliktov in stalne recesije." Skupaj z ekonomistom Jamesom K. Galbraithom je napisal knjigo “Razumen predlog”, v kateri je podal svoje poglede na rešitev krize v območju evra. »V Evropi ni nikogar, ki bi mu bil vsaj približno podoben glede intelektualnega dometa in globine,« je o svojem sodelavcu dejal James K. Galbraith, profesor z Univerze Teksas, v pogovoru za New York Times. Če bo Varoufakis uspel pri reformah ne samo Grčije, pač pa celotne EU – kajti za to pravzaprav gre –, bomo lahko videli že kmalu. Nikakršnega dvoma pa ni, da si grški finančni minister v svojo biografijo lahko zapiše še eno trofejo, ki mu jo je pravkar potrdil sam šef evroskupine: uboj v Evropi tako zelo osovražene trojke.

Več o novem grškem finančnem ministru tudi v članku Urše Marn Radikalec? Prej realist.>>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.