Vzgoja prek umetnosti

»Ta fotografija mi ni všeč. Ko jo pogledam, se vedno spomnim na nekaj žalostnega,« je dejala deklica in z roko prekrila fotografijo svojega žalostnega obraza. S tem se je začelo reševanje globlje stiske, o kateri ni želela govoriti in je priplavala na površje šele v procesu dekličinega izražanja s fotografijo. Bila je ena od otrok v ljubljanskem javnem vrtcu Vodmat, ki so jim ponudili fotografijo kot orodje za opisovanje in razumevanje samih sebe in stvarnosti, ki jih obdaja.

V Vodmatu umetniške prakse že več let uvajajo v izvedbeni program. Njihova posebnost je ta, da z otroki delajo pravi umetniki, ne pedagogi, šolani za poučevanje umetnosti. »Nočemo pouka o umetnosti, ampak vzgojo prek umetnosti. Da otrok v različnih medijih, ki jih umetnost ponuja, vstopa v odnose s stvarmi, dogodki ali ljudmi in potem poroča o nekem doživljanju prek tega,« pravi Darja Štirn, vodja umetniških projektov in pedagoginja v vrtcu. Umetniški jeziki so namreč primernejša orodja za raziskovanje sveta kot pa formalno logično mišljenje, ki ga pretežno gojimo v šolah. A umetniški jeziki so začeli izginjati iz jedra šolske izobrazbe in družbenega življenja kot posledica razsvetljenstva in vedno večjega poudarka na znanstveni osnovi razumevanja sveta, poudarja prof. dr. Robi Kroflič v eni od svojih študij.

To je velika izguba in v vrtcu Vodmat so eni redkih, ki se tega zavedajo. Umetnost kot sredstvo vzgoje odpira vstopne poti in čute za otrokovo dojemanje sveta in s tem prispeva k razvoju različnih inteligenc in širšemu prosocialnemu in moralnemu razvoju otroka. To so recimo pred leti empirično dokazali s projektom Kulturno žlahtenje, za katerega so prejeli tudi nagrado Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju predšolske vzgoje. Pomena vzgoje prek umetnosti se zavedajo tudi starši – kot je povedala Štirnova, se čedalje več staršev odloča za vpis otroka v vrtec ravno zaradi programa. Seveda je za tak način dela potrebno vodstvo, ki prepoznava vrednost v umetnosti – ravnateljica vrtca Marta Korošec zagotovo jo –, hkrati pa je treba izpostaviti še zelo angažiran in radoveden strokovni kader, ki ima rad na prvi pogled nemogoče izzive, še poudarja Štirnova.

Sedaj je vrtec nanizal še en projekt, ki ga širši javnosti od 16. aprila predstavlja na razstavi »Ustvarjanje zgodbe s fotografijo« v Galeriji Fotografija. Razstavljene bodo fotografije, ki so jih otroci naredili na izkustvenih delavnicah s fotografi in vzgojiteljicami, ki se na delo pripravijo tako, da gredo skozi podoben proces kot pozneje otroci.

Ti so se s fotografijo najprej srečali v vrtcu – ogledovali so si fotografije iz družinskih albumov in si pripovedovali zgodbe. Nato so obiskali fotografske razstave, obiskali pa so jih tudi fotografi, ki so jim pokazali, kako fotografija nastane, ter jih angažirali, da so sami začeli fotografirati in upodabljati zgodbe, o katerih so ob ogledu fotografij pripovedovali. Fotografija se je izkazala za dobro orodje otrokovega izražanja in vrednotenja sveta, pa tudi soočanja z lastnimi travmatičnimi izkušnjami. Konec koncev pa je to tudi orodje za boljši uvid odraslih, kako otroci vidijo svoj svet – omenjena razstava ni le skupek izdelkov otrok, ampak zrcalo njihovega dojemanja sveta.