Vzgoja prek umetnosti

»Ta fotografija mi ni všeč. Ko jo pogledam, se vedno spomnim na nekaj žalostnega,« je dejala deklica in z roko prekrila fotografijo svojega žalostnega obraza. S tem se je začelo reševanje globlje stiske, o kateri ni želela govoriti in je priplavala na površje šele v procesu dekličinega izražanja s fotografijo. Bila je ena od otrok v ljubljanskem javnem vrtcu Vodmat, ki so jim ponudili fotografijo kot orodje za opisovanje in razumevanje samih sebe in stvarnosti, ki jih obdaja.