Komentar / Težave »nagrajevanja po učinku«
Problem neoklasične teorije nagrajevanja zaposlenih je preprost, a usoden: v praksi ta teorija praviloma ne drži

© Tomaž Lavrič
Sem svetovalec ustavnega sodišča in torej zaposlen v javnem sektorju. Sem javni uslužbenec. Opazil sem, da so se v zadnjem času v ospredje ponovno prebile razprave o nagrajevanju javnih uslužbencev po učinku, o večji diferenciaciji plač javnih uslužbencev, o višanju plač posebej pridnim in nižanju plač tistim, ki zaostajajo, o večjem variabilnem in manjšem fiksnem delu plače. Skratka, »uravnilovka« se napada z vsemi topovi, kar je deloma razumljivo.