Študentsko stičišče ali BTC?

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) ima letos enega najnižjih proračunov v svoji zgodovini. Prihodki od študentskega dela in najemnin so vse manjši, zato vodstvo ŠOU išče nove načine, kako bi napolnilo malho in si zagotovilo dolgoročno finančno preživetje. Najnovejši veliki projekt je postavitev študentskega kampusa pri Pivovarni Union, ki naj bi s pridobitno dejavnostjo pomagal nadomestiti usihajoče državne in druge finančne vire. Zamisel o študentskem kampusu je sporna vsaj s treh vidikov. Lokacija kampusa je zaradi razpršenosti fakultet in študentov neugodna. Oddaljenost od vseh večjih študijskih središč Univerze v Ljubljani ne omogoča, da bi kampus postal celodnevno srečevališče študentov.

Drugič, projekt že od samega začetka poteka finančno sila nenavadno. ŠOU je zemljišče na Pivovarniški ulici za 1,2 milijona evrov kupila od podjetja Replika Invest v lasti nekdanjega študentskega funkcionarja Benjamina Leskovca. Ta je s svojim podjetjem le nekaj mesecev pred tem za nakup zemljišča odštel zgolj 350 tisoč evrov. Sporna pa je tudi prihodnost zemljišča, saj po tem območju poteka načrtovana trasa proge »Tivolski lok«, ki naj bi povezala jeseniški in primorski železniški krak. Zato je v nastajajočem državnem prostorskem načrtu predvidena rušitev večine objektov, ki so zdaj v lasti ŠOU. Železniška proga naj bi bila predvidoma končana leta 2020, zgolj tri leta po odprtju kampusa.

Gradnja študentskega kampusa je razdeljena v tri faze. V prvi, ki bo končana že letos jeseni, bo ŠOU dobil nove prostore za t. i. coworking, administracijo, trgovino, pekarno in čitalnico. V naslednjih fazah naj bi kompleks dobil še kavarno, slaščičarno, večnamensko športno dvorano, zunanji fitnes, menzo. Vodstvo ŠOU namerava, kot navadno, oddajati prostore različnim zasebnim podjetjem, ki bi v kampusu študentom ponujala komercialne storitve. Vse posle kampusa bi za ŠOU opravljal zavod Socialni inkubator, katerega pristojnosti so že razširili ter ga prekrstili v zavod Socialni inkubator Študentski kampus. Veriženje zavodov ŠOU sicer briše povezave med funkcionarji in poslovneži, kar postaja ustaljen poslovni model te organizacije.

Vodstvo ŠOU za končanje celotne naložbe predvideva 1,8 milijona evrov. Zgolj letos bo za kampus namenilo dober milijon evrov sredstev. Organizacija namerava za nemoteno izvedbo projekta najeti tudi 500 tisoč evrov kratkoročnega posojila. Zanimivo, projekt Študentski kampus navkljub obsežnosti nima samostojne proračunske postavke. Naložbo so letos razdelili na kar štiri proračunske postavke, menda zaradi transparentnejše izvedbe projekta.

In kje je bistvo problema? Ker študentski funkcionarji vlagajo v prostorsko in poslovno dvomljive pekarne, kavarne, slaščičarne, trgovine in menze, zmanjkuje denarja za tekoče financiranje nepridobitnih dejavnosti. ŠOU letos za Študentski kampus namenja slabo tretjino sredstev. Študentski funkcionarji si zato prizadevajo za prihranke pri nepridobitnih dejavnostih. Letos bodo, čeprav je proračun podoben kot lani, za delovanje Radia Študent namenili najmanj sredstev v njegovi zgodovini.