Odgovornost do otrok

V soboto, 30. maja 2015, se je s sporeda 1. programa Televizije Slovenija poslovila otroško-mladinska oddaja Infodrom in z njo še kondenzirana različica oddaje Pregled tedna. Načrtovani programski del oddaje se je, kot vsako leto doslej, iztekel, mladi pa so 24 dni pred koncem šolskega leta ostali brez poročil. Kako razložiti zdaj že zvesti infodromovki, ki v maniri sodobnih medijskih praks oddaje skoraj nikoli ne gleda tedaj, ko je na sporedu, pač pa praviloma s časovnim odlogom, a redno, zakaj otroški dnevnik Infodrom odhaja. Sprašuje me namreč: »Kje bom zdaj izvedela, kaj se pomembnega dogaja?« RTV njej in drugim gledalcem odgovarja: »Vidimo se zopet jeseni, medtem pa nas glej(te) in spremljaj(te) na spletu.«

Infodrom je vse od začetka na sporedu vsak delovnik od ponedeljka do petka v enako dolgem osemminutnem formatu, sprva v terminu ob 18.30, letošnjega januarja pa je bil premaknjen na zgodnejšo 18. uro. Ne glede na čas predvajanja je oddaja umeščena tik pred blok risank in velja za eno prepoznavnejših in živih TV-produkcij, saj mlade obvešča na poučen, a zanimiv in razumljiv način, jih zabava, ne da bi jih podcenjevala, jim širi znanje in vedenje, predvsem pa jih učinkovito vzgaja v informirane, razgledane državljane. Mladim je še posebej pri srcu, ker so vanjo vključeni njihovi »lastni glasovi«, bodisi v vlogi otroških poročevalcev kot zgodnjih »novinarjev s terena« bodisi v prispevkih, kjer so mladi nenehno v ospredju. Tako se prek izbranih tematik srečujejo z izkušnjami, problemi, željami in navadami vrstnikov doma in po svetu. Žanrsko je hibridna mešanica, saj združuje novice, vesti, reportaže, oglašanja s terena na temo notranje in zunanje politike, kulture, znanosti, športa. Informacijske top teme prepleta v mladim razumljivem in grafično igrivem jeziku. Je aktualna in angažirana.

Zakaj imajo starši poročila tudi poleti? Mar nimajo otroci prav tako pravice do obveščanja vse leto?

Do Infodroma vodi več poti – ima spletno mesto in profile na ključnih družbenih omrežjih. Gre za format, ki pri mladih gledalcih in spletnih uporabnikih krepi medijsko pismenost, zbuja radovednost in jih navaja k uporabi drugih informativnih vsebin. Oddaja meri predvsem na osnovnošolske otroke, stare od osem do trinajst let, zato se ustvarjalci trudijo tudi z dnevi odprtih vrat, kjer omogočajo obisk medijske hiše in stik z nastajanjem oddaje v živo, kar je za mlade zagotovo posebno doživetje.

A vse od splavitve, oktobra 2012, ostaja Infodrom v domačem medijskem prostoru prva in tudi edina informativna TV-oddaja, načrtno namenjena mladim. Pod pokroviteljstvom otroškega in mladinskega uredništva RTV SLO je nastala tudi na pobudo otroškega parlamenta, ki ga je organizirala Zveza prijateljev mladine Slovenije, na njem pa so otroci razpravljali o vplivu družbe in medijev na oblikovanje mladostnika in opozorili, da jih odrasli morda poslušajo, nikakor pa jih ne slišijo. Zato so predlagali, da »bi na javni televiziji in lokalnih postajah vsaj enkrat na teden predvajali otroški dnevnik, ustvarjalci takšnega programa pa bi bili otroci in mladostniki«. In dobili so več, kot so pričakovali: Infodrom je že v prvi sezoni od 15. oktobra 2012 do 31. maja 2013 ustvaril kar 460 prispevkov v 154 oddajah, v drugi sezoni, ki se je začela že septembra 2013, pa produkcijo povečal na 192 oddaj. Iz prve sezone v drugo je gledanost narasla za polovico, na letni ravni pa v ciljni publiki dosegla že devetodstotno gledanost. Druga sezona je prinesla še večjo digitalno pozornost na Facebooku, spletnem mestu in kanalu YouTube. Podrobnejši podatki o gledanosti vse leto so sicer zgovorni – v zimskih mesecih je gledanost večja, a Infodrom tu ni nikakršna izjema, in v letnem povprečju ohranja svoj stalni delež šestih odstotkov.

Znanstvene razprave na temo medijske pismenosti in državljanstva vse bolj poudarjajo, da je v dobi digitalne medijske kulture, prepletene z mobilnimi, pametnimi orodji in družbenimi omrežji, ključ do angažiranega državljana še vedno tesno povezan s širšo medijsko kulturo in dostopom do kakovostnih medijskih vsebin. Zamisel sicer ni nova, je pa nov kontekst, v katerem se danes razvijajo medijske navade. Mladi imajo kot »državljani v nastajanju«, kakor jih poimenuje Mihailidis, digitalno kulturo že tako integrirano v vsakdanjik, da svojih aktivnost ne razumejo kot nujo, temveč kot samoumevno vključenost, ki se izraža z deljenjem in lajkanjem v spletnih družbenih medijih. Ti novonastajajoči glasovi so predvsem digitalno navzoči, saj interaktivne platforme večidel nadomeščajo tradicionalne prostore informiranja in komuniciranja. Mladi namreč niso priklopljeni na TV-zaslone ob točno določeni uri, da ne bi zamudili priljubljene oddaje, ki je na sporedu po nareku programske sheme, pač pa se pri ponudbi in izbiri medijskih vsebin zanašajo na povsem druge vire v povsem drugačnih ritmih. S tem postajajo medijski rituali mladih fleksibilnejši, težje jih je načrtovati, so bolj spontani in predvsem hipni. V času nenehne dosegljivosti je televizija v hudi zadregi, saj težko tekmuje z napravami, ki z enim samim klikom ponudijo spust v neskončno globoko morje informacij, vsebin, ljudi, če tudi sama ni ustrezno mobilna. »TV vidim le, ko brišem z nje prah,« je denimo dejala ena od naših študentk v skupinskem intervjuju o medijskih rabah pri mladih.

Britanski BBC, nemški ZDF in nizozemski NOS predvajajo podobne informativne oddaje, namenjene otrokom, praviloma vse leto.

Zato ne preseneča, da se medijske hiše in TV-mreže vse bolj trudijo v iskanju modela, kako mobilno množico razpršene mladine ujeti na »lasten« kanal, kako si jo prisvojiti in kako jo oblikovati v zveste »produporabnike«, ki se bodo k zaslonom vsaj za silo vračali. Domače TV-hiše imajo sicer dolgo in turbulentno tradicijo informativnega žanra, a je ta v celoti namenjen »odrasli«, manj pa mlajši, še nastajajoči publiki. Javna RTV se je zato pred leti modro in povsem pravilno odločila, da bo svoja mlajša občinstva ustvarila sama in jim ponudila kakovostno pripravljen infožanr. V intenzivni tekmi s konvergenčno digitalno kulturo je še tako majhen delež občinstva dragocen, sploh če pripada mladi vrsti digitalnih domorodcev. A žal RTV to počne le od sredine septembra do konca maja. Kaj pa vmes? Se svet novic kar preprosto ustavi? Prakse v drugih evropskih državah so različne, a povedne: britanski BBC, nemški ZDF in nizozemski NOS predvajajo podobne informativne oddaje, namenjene otrokom, praviloma vse leto; belgijski VRT in danski DR pa vse šolsko leto. Morda bodo zdaj junija manko nadomestile šole, predvsem tiste, ki so že prepoznale izobraževalno vlogo Infodroma. Ni jih namreč malo, ki oddajo že uvrščajo med sestavine šolskega kurikuluma. Infodrom se sliši in vidi pri predmetih državljanska kultura in etika, računalništvo in informatika, zgodovina, celo pri slovenščini in tujih jezikih. Delno pa bo odsotnost omilila poletna preobleka Infodroma, ki bo v zameno enkrat tedensko ponujala izbrane tematske ponovitve pretekle sezone. Prva, O živalih, je bila na sporedu v soboto.

A vprašanje naše osemletnice je še vedno upravičeno: »Zakaj imate starši poročila tudi poleti? Nimamo mi, šolarji, prav tako pravice do obveščanja?« Raztegnimo torej Infodrom vsaj v šolske gabarite – od prvega do zadnjega šolskega dne, da bo od novic umaknjeni odmor imel vsaj za silo razumno razlago. Ker majska prekinitev je, preprosto rečeno, nima.