Tamara Kajtazović

24. 7. 2015  |  Mladina 30  |  Svet

Finančna podpora kršitvam človekovih pravic

Evropska unija financira izraelska vojaška podjetja

Protest društva Humanitas pred državnim zborom ob obletnici lanskoletnega izraelskega obstreljevanja Gaze, v katerem je umrlo 2300 Palestincev

Protest društva Humanitas pred državnim zborom ob obletnici lanskoletnega izraelskega obstreljevanja Gaze, v katerem je umrlo 2300 Palestincev
© Bojan Stepančič

»Zbrani podatki kažejo na resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic tako s strani Izraela kot palestinskih oboroženih sil, v nekaterih primerih bi te kršitve lahko označili za vojne zločine,« je letos junija ugotovila komisija, ki ji je Svet ZN za človekove pravice zaupal preiskavo domnevnih kršitev mednarodnega prava na palestinskih ozemljih, še posebej v Gazi v času vojaških operacij leta 2014.

Pri kršitvah je ena od strani posredno dobila finančno podporo evropskih držav. Izrael namreč dobiva evropska sredstva v okviru programa Obzorje 2020, 80 milijard evrov vrednega in s tem največjega finančnega mehanizma za spodbujanje raziskav in inovacij v EU. Kot so opozorile palestinske organizacije civilne družbe, so med prejemniki te finančne pomoči izraelska vojaška in varnostna podjetja, ki so bila vpletena v kršitve človekovih pravic. Na visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini in direktorja generalnega direktorata Evropske komisije za raziskave in inovacije Robert-Jana Smitsa je zato 73 evropskih poslancev naslovilo pismo, v katerem pozivajo EU, naj razmisli o podpori izraelskim vojaškim podjetjem v okviru omenjenega programa.

»Pri porabi evropskih sredstev moramo biti dosledni. … V primeru, da so se zlorabe dogajale, nobena država ne sme ostati imuna,« svoj podpis utemeljuje Tanja Fajon, ki je bila poleg poslancev Iva Vajgla in Igorja Šoltesa ena od treh slovenskih podpisnikov pobude, katere uspeh sicer še ni znan, saj Mogherinijeva in Smits še nista odgovorila.

Evropski poslanci pri tem izpostavljajo tudi lansko pismo več Nobelovih nagrajencev in uveljavljenih intelektualcev, ki so od Združenih narodov in vlad po svetu zahtevali takojšnji vojaški embargo za Izrael. »Zmožnost Izraela, da nekaznovano izvaja tako uničujoče napade, izhaja predvsem iz njegovega mednarodnega vojaškega sodelovanja in trgovine s sokrivimi vladami,« so takrat zapisali podpisniki. Velja omeniti, da je med temi vladami tudi Slovenija, ki je od leta 2004 v Izrael izvozila za šest milijonov evrov vojaške opreme in orožja.

Amnesty International Slovenija je že lani na vlado in takratnega ministra za obrambo Romana Jakiča naslovila zahtevo o ustavitvi izvoza orožja in druge vojaške opreme v Izrael, saj »obstaja močan sum, da bo to orožje uporabljeno za napade na civiliste in druge hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic«. Ministrstvo za obrambo je odgovorilo, da gre v primeru vseh izvoznikov za zasebne gospodarske družbe, ki za izvoz vojaške opreme in orožja v tretje države potrebujejo predhodno dovoljenje ministrstva. Slovenija pri tem dosledno upošteva določila aktov mednarodnih organizacij glede omejevanja in prepovedi izvoza orožja in vojaške opreme, so še dodali. Slovenska doslednost Izraelu kar ustreza.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.