Po spletnem družabnem omrežju Facebook je zakrožilo obvestilo, v katerem anonimni Slovenec trdi, da je zaprl status samostojnega podjetnika, nato pa naj bi mu bili na zavodu za zaposlovanje povedali, da kljub plačevanju prispevkov ni upravičen do nadomestila za brezposelnost. Čeprav njegove zgodbe ne poznamo popolnoma, lahko rečemo, da ne drži, a vseeno opozarja na problem, ki je za marsikoga pomemben.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Po spletnem družabnem omrežju Facebook je zakrožilo obvestilo, v katerem anonimni Slovenec trdi, da je zaprl status samostojnega podjetnika, nato pa naj bi mu bili na zavodu za zaposlovanje povedali, da kljub plačevanju prispevkov ni upravičen do nadomestila za brezposelnost. Čeprav njegove zgodbe ne poznamo popolnoma, lahko rečemo, da ne drži, a vseeno opozarja na problem, ki je za marsikoga pomemben.
Oboji, zaposleni prek pogodb o rednem delovnem razmerju in samozaposleni, so upravičeni do nadomestila, če so delo izgubili iz objektivnih razlogov oziroma ne po svoji krivdi ali volji. Za zaposlene je to zelo preprosto: brez nadomestila ostanejo, če so sodelovanje z delodajalcem prekinili sporazumno ali če so bili krivdno odpuščeni. Pri samozaposlenih je bolj zapleteno. Zakon o urejanju trga dela zgolj navaja nekaj primerov, v katerih šteje, da je opustitev statusa samostojnega podjetnika posledica objektivnih okoliščin. Takšni primeri so: dalj časa trajajoča bolezen, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na premoženju, izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja. V zakonu je dodano, da pravico do nadomestila poleg teh prinašajo tudi »drugi primerljivi objektivni razlogi«.
Na zavodu za zaposlovanje obstoj razlogov presojajo za vsak primer posebej. V poštev pridejo na primer zdravniška kartoteka, bilance podjetja, pisna izjava poslovnega partnerja, da se sodelovanje prekinja … Trdijo, da se prosilec za nadomestilo sam odloči, katere dokaze bo predložil, uradna oseba pa ga lahko pozove, naj predloži še kakšnega.
Postopek pridobivanja nadomestila je za samozaposlenega torej dolgotrajnejši kot za zaposlenega, predvsem pa je izid postopka bolj odvisen od arbitrarnih odločitev delavcev zavoda. »Vsekakor so samozaposleni v slabšem položaju kot zaposleni predvsem pri praktičnem uveljavljanju te pravice, saj so razmerja med naročniki dela in samozaposlenimi precej bolj kaotična in neurejena,« trdi Špela Stare iz društva novinarjev. Samozaposleni na primer pogosto delajo na podlagi ustnih dogovorov, zato težko predložijo dokaze, da so izgubili poslovnega partnerja.
Arbitrarnost odločitev očitno pomeni, da gredo bolj v škodo brezposelnega. Med brezposelnimi, ki so se na zavod prijavili po izgubi redne zaposlitve, sta nadomestilo prejeli dve tretjini. Med tistimi, ki so bili prej samozaposleni, pa le polovica.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi