70. obletnica bombnih napadov na Hirošimo in Nagasaki

Japonska danes obeležuje 70. obletnico ameriškega napada na Hirošimo in Nagasaki. Zgodovinarji ocenjujejo, da je za posledicami jedrskega bombardiranja do konca decembra leta 1945 umrlo več kot 200.000 ljudi, po podatkih iz lanskega leta pa naj bi za posledicami bombardiranja umrlo skupaj 450.000 ljudi. Na Japonskem danes živi še okoli 183.000 preživelih, ki skušajo opozoriti na svojo zgodbo, a tudi na Japonskem postaja vedno bolj obrobna, kar med drugim dokazuje zmanjšan obisk spominske slovesnosti in parka v zadnjih 20 letih.

Napada na Hirošimo in Nagasaki sta Japonsko leta 1945 prisilila v to, da je razglasila kapitulacijo, s čimer se je končala druga svetovna vojna. A pojavlja se vprašanje, ali je bilo jedrsko orožje zares potrebno. Nekateri so namreč mnenja, da bi lahko Japonsko z drugačnimi sredstvi prisilili v kapitulacijo, hkrati pa bi ohranili tudi življenja mnogih civilistov. O možnosti drugačnega razvoja dogodkov in prizme pogleda takratnih glavnih udeležencev je pred 10 leti pisal Marcel Štefančič. 

Za ljudi, ki so preživeli jedrski napad, se je v japonščini ustalilo ime hibakusha, piše AlJazeera. Njihova povprečna starost je nad 80 let. Hibakushi imajo v japonski družbi poseben status in prejemajo tudi določene socialne ugodnosti. Država te pravice zagotavlja le tistim, ki lahko dokažejo, da so bili v krogu dveh kilometrov oddaljeni od središča eksplozije. Mnogi, ki niso živeli v radiju dveh kilometrov, a so bili priče črnemu radioaktivnemu dežju, ki je padal po eksploziji in zaradi katerega so utrpeli različne poškodbe, se sedaj bojujejo, da bi bil ta status priznan tudi njim. 

Obe obletnici bodo na Japonskem obeležili z nizom slovesnosti, na slovesnosti v Hirošimi bo prisoten tudi japonski premier Šinzo Abe. Mnogi preživeli kritizirajo sedanjega premiera, da se ne zaveda nevarnosti jedrske energije, kritični pa so tudi do ideje spremembe pacifistične ustave, ki bi večjo vlogo namenila vojski. Veliko kritik je požel tudi Abejev predlog o ponovnem zagonu jedrskih reaktorjev po nesreči v Fukušimi leta 2011.

Obletnica prvega jedrskega napada je tudi priložnost, da se vprašamo o današnji vlogi tega orožja v svetovni politiki. Danes je znanih osem držav, ki so uspešno preizkusile jedrsko orožje. Poleg ZDA in Rusije med jedrske sile spadajo še Kitajska, Velika Britanija, Francija, sicer podpisnice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, poleg njih pa tudi Indija, Pakistan in Severna Koreja, ki niso članice pogodbe, ter Izrael, za katerega se domneva posedovanje jedrskega orožja. V svetu je danes še vedno 15.000 jedrskih konic, okoli 3.000 bojnih glav med naštetimi se nahaja v stanju visoke pripravljenosti, kar pomeni, da jih je mogoče izstreliti v 15 minutah ali še prej, tarče na drugem koncu sveta pa lahko zadenejo že v pol ure. O posledicah, učinkih in rabi atomskih bomb je pisal Igor Mekina.