Darja Kocbek

13. 8. 2015, 07:00  |  Družba

Minimalna plača je v veliko državah prenizka, je rešitev univerzalni temeljni dohodek?

Namen minimalne plače je preprečevati revščino zaposlenih v skladu z načelom, da mora zaposleni zaslužiti dovolj, da s svojo plačo lahko živi. Dejansko pa je minimalna plača v mnogih državah prenizka, da bi družinam omogočila izhod iz revščine, ugotavljajo pri OECD.

Kot osnovo za analizo so vzeli definicijo, da veljajo za revne ljudje, ki imajo na voljo manj kot polovico povprečne neto plače v svoji državi. V več državah, med katerimi je tudi Slovenija, 40-urni tedenski delavnik, za katerega dobi minimalno plačo, samohranilki z dvema otrokoma ne zadošča, da bi lahko živeli nad mejo revščine. Po tem kriteriju je med članicami organizacije OECD minimalna plača najslabša na Češkem, kjer mora mati samohranilka z dvema otrokoma za plačo, ki njej in njenima otrokoma omogoča življenje nad pragom revščine, delati kar 79 ur na teden.

V Estoniji, Grčiji in Španiji mora za življenje nad pragom revščine delati 60, 59 oziroma 58 ur na teden. Na petem mestu je z 52 urami že Slovenija. Najmanj ur, manj kot 10 na teden, morajo za življenje nad pragom revščine delati samohranilke z dvema otrokoma na Japonskem, v Avstraliji in na Irskem.

Ker minimalna plača ni rešitev, s katero bi ljudem lahko zagotovili, da jim ne bi bilo treba živeti v revščini, Scott Santens na portalu Huffington Post piše, da bi jo morali nadomestiti z univerzalnim temeljnim dohodkom. Ljudje po njegovih besedah dobivajo prenizko plačo zato, ker v resnici ne morejo zahtevati večje, ker se jim lahko zgodi, da bodo ostali brez zaposlitve in brez prihodkov. Če delodajalec lahko svoje zaposlene plača manj, jih bo plačal manj. Če je mogoče, jim ne bo plačal nič. Ljudje to sprejemajo, ker je bolje dobiti vsaj nekaj kot nič, saj morajo jesti in nekje živeti.

Zaradi tega je treba najti boljšo alternativo minimalni plači in to je univerzalni temeljni dohodek. Kot je ob začetku podpisovanja evropske državljanske pobude aprila 2013 v Mladini napisal Max Modic, ideja o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka oziroma temeljnega državljanskega dohodka pomeni, da bi država vsem državljanom (ali prebivalcem), starim (denimo) šestnajst let in več, izplačevala fiksen in za vse enak mesečni znesek.

Da bi bil univerzalni temeljni dohodek za revne boljši kakor sedanje oblike socialnih prejemkov v enaki višini, je leta 2009 na spletni strani Razgledi razložil dr. Igor Pribac, predavatelj na ljubljanski filozofski fakulteti.

Konec letošnjega poletja namerava nizozemsko mesto Utrecht v sodelovanju z univerzo Utrecht začeti z raziskavo o vplivih uvedbe temeljnega dohodka. Skupini prebivalcev, ki prejemajo socialno pomoč, bodo brez pogojev zagotovili temeljni dohodek. Druga skupina si bo morala denar zaslužiti kot nagrado. Kontrolna skupina pa bo ohranila sedanji sistem socialne podpore. Raziskovalci bodo ugotavljali, katera skupina bo najverjetneje iskala zaposlitev in katera bo živela od podpore.

Prav tako bodo ugotavljali, ali bo temeljni prihodek spodbudil ljudi, da bodo v večji meri delali kot prostovoljci. Kritiki svarijo, da bodo ljudje z uvedbo temeljnega prihodka postali leni, neproduktivni in socialni upravičenci. Podporniki pa so prepričani, da bo ljudem zagotovil sredstva za študij, skrb za družinske člane in prevzem podjetniških tveganj. Razprava o uvedbi temeljnega dohodka na Nizozemskem poteka že dalj časa.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.