Izak Košir

4. 9. 2015  |  Mladina 36  |  Družba

Knjižničarjev homofobni izpad

Knjižnica obžaluje incident in poudarja, da zaposlene spodbuja k strpnosti do drugačnosti

Strani iz knjige, ki jo je v knjižnici iskala pisateljica. (Knjiga z naslovom »Kralj in Kralj« pripoveduje o kraljeviču, ki mu njegova mati ni mogla najti prave princese. Dokler ni poleg ene od kandidatk za poroko prišel njen brat. Takrat je to bila »ljubezen na prvi pogled.«)

Strani iz knjige, ki jo je v knjižnici iskala pisateljica. (Knjiga z naslovom »Kralj in Kralj« pripoveduje o kraljeviču, ki mu njegova mati ni mogla najti prave princese. Dokler ni poleg ene od kandidatk za poroko prišel njen brat. Takrat je to bila »ljubezen na prvi pogled.«)

Pisateljica in avtorica prve slovenske LGBT-slikanice Alenka Spacal je v intervjuju za Dnevnikov Objektiv (objavljenem letošnjega 22. avgusta) opozorila, da je na oddelku za mladinsko književnost in knjižničarstvo v ljubljanski Knjižnici Otona Župančiča doživela »izrazito homofoben izpad knjižničarja«, ko si je iz arhivske zbirke želela ogledati gejevsko slikanico Kralj in kralj nizozemske avtorice Linde de Haan in ilustratorja Sterna Nijlanda. Spacalova je poudarila, da če je sama doživela »tako žaljiv in do homoseksualnosti sovražen diskurz«, potem si niti ne predstavlja, kaj bi od tega knjižničarja lahko slišali otroci.

Direktorica Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) Jelka Gazvoda je zagotovila, da ne gre za uradno stališče te ustanove in da se bodo s sodelavcem pogovorili, za primerno sankcijo pa se bodo odločili, ko bo avtorica incident tudi uradno prijavila. Za zdaj namreč ne vedo, na katerega zaposlenega se pritožba nanaša, zato na vprašanje, ali so imeli z njim zaradi podobnega težave že v preteklosti, ni mogla odgovoriti. Podobnih pritožb v zvezi s katerimkoli od zaposlenih v MKL v preteklosti menda ni bilo.

Pa imajo v knjižnici kakršnokoli sito, s katerim preverjajo, ali so zaposleni, ki imajo stik s strankami, odprtih nazorov in lahko neobremenjeno, profesionalno in strokovno svetujejo strankam oziroma članom knjižnic?

Jelka Gazvoda pojasnjuje, da zaposlene ves čas izobražujejo za različna področja dela z uporabniki, tudi za neposredno komuniciranje z bralci: »Pri kadrovanju moramo spoštovati ustavo in pravico ljudi do zasebnosti, kar zadeva njihove nazore in prepričanja. Seveda si želimo in tudi spodbujamo pozitiven odnos in odprtost zaposlenih do uporabnikov in vodje knjižnic sodelavce ves čas opozarjajo na primerno komuniciranje in spoštovanje etičnega kodeksa knjižničarjev. Ekscesi so pri nas precej redki, pritožb imamo zelo malo glede na to, da nas na leto obišče več kot 1,5 milijona uporabnikov. Seveda se zgodi tudi kakšna neprijetnost, a vsako takšno zadevo je nujno prijaviti, da jo sploh lahko obravnavamo, se o incidentu pogovorimo in poskušamo preprečiti, da bi se v prihodnje ponavljal.«

Avtorica prve slovenske LGBT-slikanice je o prijavi zaradi homofobnih izjav knjižničarja sicer razmišljala, a se je kasneje odločila, da je javna omemba dogodka že neke vrste prijava, omenjenega zaposlenega v MKL pa za zdaj ne želi posebej izpostavljati, saj je prepričana, da sam »zelo dobro ve, kdo je«.

Alenka Spacal je pojasnila, naj bo to tokrat neke vrste opomin, in izrazila upanje, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Hkrati pa sama, kot je tudi pojasnila vodji Knjižnice Otona Župančiča Antonu Prazniku, noče biti povod za kakršnokoli kaznovanje ali sankcioniranje. Poleg tega upa, da bo v prihodnje njena slikanica, kadar je prosta, na polici in ne v skladišču, knjižnici pa prijazno svetuje, da se o tem vprašanju pogovori z zaposlenimi in da ob tem obnovijo etični kodeks.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.