Anže Lebinger

4. 9. 2015  |  Mladina 36  |  Svet

Savdijke bodo končno volile

Volilna pravica ne odpravi diskriminacije, ne v Saudski Arabiji, pa tudi ne (v sicer bistveno bolj enakopravni) Sloveniji

Ženske v Saudski Arabiji naj bi sedaj volile, že nekaj let lahko »celo« delajo v trgovinah, avtomobilov pa še vedno ne smejo voziti

Ženske v Saudski Arabiji naj bi sedaj volile, že nekaj let lahko »celo« delajo v trgovinah, avtomobilov pa še vedno ne smejo voziti
© Profimedia

V Savdski Arabiji je pred štirimi leti sedaj že preminuli kralj Abdulah ženskam podelil volilno pravico. Prve registracije volivk so bile izvedene letos avgusta v Meki in Medini. Prebivalke obmorske države na Arabskem polotoku bodo na volišča prvič odšle 12. decembra, ko bodo lokalne volitve. V Centru za demokracijo in človekove pravice v Savdski Arabiji pričakujejo, da bo volilno pravico izkoristilo najmanj 60 do 70 odstotkov žensk.

Številne Savdijke so se že odločile vložiti kandidaturo, kljub temu da med kampanjo ne bodo smele uporabljati svojih fotografij, na dan volitev pa bodo volilne kabine ločene glede na spol. Pristojnosti občinskega sveta so tudi sicer omejene. Ta potrjuje letni proračun, predlaga predpise ter nadzoruje mestne in razvojne projekte.

Borci za ženske pravice pozdravljajo prelomnico, a opozarjajo na njeno simboličnost. Z nafto bogata država, v kateri ima glavno besedo kralj, je namreč še vedno edina država na svetu, kjer ženskam ni dovoljeno voziti. Moški protektorat jim omejuje osnovno človekovo pravico do svobodnega gibanja. Samostojno ne morejo odločati niti o izobrazbeni in poklicni poti.

Realneje je torej govoriti o prividu demokracije, ki se dviga nad peščenimi sipinami kraljevine, čeravno bo manjša moška trdnjava s tem gotovo padla. Sociologinja in ena vodilnih slovenskih strokovnjakinj za ženske v politiki dr. Milica Antić Gaber pozdravlja simbolno zmago, a opozarja, »da na podlagi izkušenj iz drugih držav v realnosti vsakdanjika Savdijk po prvih volitvah ne bo prišlo do hitrih in drastičnih sprememb«. Za spreminjanje zakonodaje in praks, ki ženske potiskajo v drugorazredni položaj, bo treba pridobiti še veliko politične moči in graditi politično kulturo. Dr. Antić Gabrova poudarja, da so največji zalogaj prav »navade, običaji, predsodki in stereotipi, ustaljene vzorce je namreč najtežje spreminjati, za to so potrebne nove in nove generacije«.

In če že pometamo vzhodno od Rdečega morja, je prav, da se pomete tudi pred domačim pragom. V švicarskem kantonu Appenzell Innerrhoden so recimo šele leta 1990 na zahtevo zveznega sodišča popustili in dovolili ženskam poseči v politiko. Prav lokalna politika je najbolj trdovratna postojanka nesorazmerne spolne participacije.

Tako je tudi pri nas. V 212 občinah imamo vsega 16 županj in še vedno je kar deset občin, v katerih odločajo samo moški. V nadaljnjih osmih je delež svetnic manjši od deset odstotkov. Dr. Milica Antić Gaber opozarja, »da kljub temu to ni nekaj, kar bi javnost posebej skrbelo, o tem zato sploh ne teče širša javna razprava«.

Slovenke so sicer po zadnjih volitvah polovično zastopane na ministrskih položajih. V 90-članskem parlamentu pa sedi 32 poslank. Kljub statistiki in kvotam se še naprej spopadajo z diskriminacijo na podlagi spola in pri zasedanju najvišjih funkcij. To, da se stanje počasi izboljšuje, ni dovolj. Soditi druge, preden sodimo sebi, torej ni posebej pošteno.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.