Zavarujmo tjulnje

»Uredba o prepovedi prodaje izdelkov iz tjulnjev je zelo pomembna za našo skupino Zelenih, saj je njen temeljni namen od vsega začetka varstvo živali, za katero se dejavno zavzemamo,« je v govoru na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta dejal evropski poslanec Ivan Šoltes. Govoril je o spremembi uredbe o trgovini z izdelki iz tjulnjev, za katero je bil poročevalec v senci.

Namen veljavne uredbe je zagotoviti, da izdelki, pridobljeni iz tjulnjev, ki so bili ulovljeni v komercialne namene, niso več dostopni na trgu EU. A zakaj je potem sprememba potrebna? »Dosedanji režim je omogočal nekatere zlorabe, bil je nehuman do živali. Nekatere države baltskega območja so dopuščale poboj veliko tjulnjev, upravičevale pa so ga z varovanjem interesa ribičev,« je pojasnil Šoltes. Uredba je dopuščala izjeme pri prepovedi na dveh področjih – ko gre za izdelke, pridobljene z lovom, ki ga izvajajo Inuiti ali druge avtohtone skupnosti, in za izdelke, pridobljene z lovom, ki se izvaja izključno zaradi trajnostnega upravljanja morskih virov v majhnem obsegu in nepridobitno.

Tradicionalni lov Inuitov iz potrebe po preživetju in primernem življenju bi po novem predlogu še vedno ohranili kot izjemo, saj se po Šoltesovem mnenju tukaj vzpostavlja ravnovesje med človekom in naravo. Lov se mora pri tem izvajati tako, da je trpljenje živali čim manjše. Spornejša se Šoltesu zdi druga izjema, zato so si prizadevali, da bi jo iz uredbe črtali – to jim je tudi uspelo. Povedal je, da je pri tej izjemi težko razlikovati lovljenje z namenom regulacije na območjih ob Baltiku, prenaseljenih s tjulnji, od lovljenja v komercialne namene. »To bi se hitro lahko sprevrglo v komercialni lov, težko pa bi nadzorovali tudi prepovedano ubijanje mladičev in brejih samic.«

Pomembno je predvsem, da nova uredba v praksi zaživi, »pri čemer bo pomembno vlogo odigrala tudi komisija, ki bo morala opraviti evalvacijo teh pravil in tega, ali se kljub uredbi še vedno dogajajo kršitve ali ne, in če se dogajajo, ustrezno ukrepati«.