Igor Mekina

16. 9. 2015  |  Svet

Evropa bojkotira, Nemčija profitira

Evropska unija je Rusiji še za šest mesecev podaljšala sankcije. Voditelji diplomacij članic EU so se v Bruslju dogovorili, da se bodo sankcije Rusiji zaradi ukrajinske krize podaljšale še do 15. marca leta 2016. Toda v resnici gre za ukrepe, ki zadevajo precej omejeno skupino »tarč« – 149 fizičnih in 37 pravnih oseb. V ozadju ukrepov proti Rusiji pa se še naprej odvijajo »posli kot običajno«. In pri teh poslih Nemčija ni v ozadju, prav nasprotno, nemška podjetja ostajajo vodilna. To je lepo vidno na vseh področjih, od avtomobilske industrije do pogodb o dobavah energije, nemških vesoljskih raziskavah z rusko pomočjo in podobno. Rusija kljub sankcijam ne zapira svojega trga – razen tam, kjer je uvedla recipročne ukrepe – in to se ji očitno obrestuje.

Tako je na primer nemški Volkswagen, drugi največji proizvajalec avtomobilov na svetu, v Rusiji odprl novo tovarno 1,6-litrskih, najbolj sodobnih bencinskih motorjev. Ti motorji bodo omogočili sestavljanje avtomobilov z več kot 50 odstotki delov iz ruskih komponent in s tem prodajo nemških avtomobilov kot »domačih« ruskih avtomobilov po konkurenčnih cenah za rublje na velikem ruskem trgu. Podjetje bo izdelovalo do 150.000 motorjev letno. Bloki za cilindre bodo skupaj z glavami motorjev izdelani iz ruskega aluminija. Od leta 2016 bo 30 odstotkov avtomobilov Volkswagna proizvedenih v Rusiji imelo tudi v Rusiji izdelane motorje. Leta 2014 je Volkswagen v Rusiji prodal več kot 260.000 avtomobilov, od tega pa jih je bilo 185.000 izdelanih v Rusiji.

In medtem ko je Evropska komisija uspešno blokirala projekt »Južnega toka«, od katerega bi imela korist tudi Slovenija, alternativni »Turški tok« pa se že odmika v prihodnost zaradi turške vladne krize, saj podpisa veljavnega sporazuma ne bo pred oblikovanjem novega turškega kabineta novembra letos, nemška podjetja skupaj z Gazpromom nadaljujejo projekt »Severni tok 2«. Predsednik Gazproma Aleksander Medvedev je dejal, da Gazprom še zmeraj namerava končati ta plinovod, ki bo tekel pod morjem do Nemčije do konca leta 2019. Gazprom bo dve novi plinski cevi položil skupaj s korporacijami E.ON, Shell in OMV, vrednost naložbe pa naj bi bila preko 10 milijard evrov. S podjetji BASF, E.ON, Engie, OMV in Shell je bilo dogovorjeno tudi razširjanje plinovodov. Plinovod, ki bo 86 odstotkov poti potekal v isti smeri kot prvi krak »Severnega toka«, po dnu baltskega morja do Nemčije, naj bi v Evropo pripeljal dodatnih 55 milijonov kubičnih metrov plina. Vse to so pa so že obsodili predsedniki vlad Slovaške in Ukrajine ter predsednik Poljske, ki v nemških projektih vidijo spodkopavanje enotnosti EU glede Rusije. V večinoma nemških projektih vidijo »protiukrajinski« in celo »protievropski« načrt. Jeza teh politikov je sicer razumljiva, saj sta Slovaška in predvsem Ukrajina državi, preko katerih tudi danes prihaja v Evropo večina ruskega plina. Vendar želi Rusija plinski tok preko Ukrajine ustaviti že v nekaj letih. V tem primeru bi Slovaška izgubila okoli 800 milijonov, Ukrajina pa okoli 2 milijardi dolarjev letno, ki jih sedaj dobiva na račun tranzitnih taks. Vendar imata Nemčija in Rusija očitno drugačne namene in kljub sankcijam odlično poslujeta.

Med Rusijo in EU je zato kljub »sankcijam« skoraj vse tako, kot je bilo v preteklosti. »Bilo je kakor v starih časih, preden je Evropska unija uvedla sankcije Rusiji leta 2014. Na vzhodnem ekonomskem forumu v Vladivostoku je Gazprom podpisal tri glavne sporazume z nekaterimi največjimi evropskimi energetskimi podjetji,« je o resničnem premirju na evropsko-ruski ekonomski fronti po nedavnem ekonomskem vrhu v Vladivostoku poročal Economist. Eden od bolj pomembnih je bil dogovor o zamenjavi delnic med podjetji Gazprom in nemškim Wintershallom, energetskim podjetjem korporacije BASF. Zamenjava je bila decembra leta 2014 preklicana zaradi sankcij Rusiji in pripojitvi Krima, toda zaradi sporazuma »Minsk 2« so nemška podjetja sedaj nadaljevala s sodelovanjem z Rusijo. Tretji dogovor določa, da bo OMV dobil 24,8-odstoten delež plinskih najdišč v Urengoju v zameno za to, da bo tudi Gazprom postal lastnik OMV-ja. Vsi ti sporazumi pa so utemeljeni na predpostavki, da »protimonopolna preiskava« Evropske komisije usmerjena proti Gazpromu, kot poroča Jamestown, »ne bo kaznovala nemška podjetja ter da evropske sankcije ne bodo imele vpliva na energetski sektor, ne glede na rusko obnašanje v Ukrajini«. Čeprav je zamenjava delnic med Gazpromom in Wintershallom izpeljana tako, da je formalno v skladu s »tretjim energetskim paketom«, je očitno, da gre za »vertikalno integriran monopolni sporazum«, ki so ga nemški regulatorji trga že potrdili, »Nemčija pa bo verjetno izkoristila svoj političen vpliv v EU, da zaščiti ta sporazum.«

Povedano drugače – evropske sankcije proti Rusiji bodo še naprej ostale brezzoba kozmetika, škodo bodo utrpele le majhne članice, sodelovanje med »velikimi« pa se bo nadaljevalo. Glede na vse to je seveda očitno, da je nadaljevanje takšne politike »sankcij« proti Rusiji povsem nesmiselno. Kaj vse to pomeni v praksi, je vidno z golim očesom – t.i. »tretji energetski paket« Evropske komisije, ki je bil v primeru suspenza in blokade Južnega toka uporabljen v škodo perifernih članic EU celo »retroaktivno« (sprejet je bil šele po že sprejetih sporazumih med ruskimi in evropskimi podjetji, ki so sodelovala v Južnem toku), je udaril po žepu le manjše članice EU z obrobja Evrope, med njimi tudi Slovenijo (ki jim nikoli ni bila ponujena možnost nekakšne »menjave delnic« za rešitev projekta Južnega toka), medtem ko je Nemčija našla svojo pravno pot za nadaljevanje energetskega sodelovanja z Rusijo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.