Hrvaška mladina je ponosna na NDH

Nedavna raziskava javnega mnenja na Hrvaškem je pokazala, da imajo hrvaški maturantje večinoma zelo neobičajne in z dejstvi neskladne predstave o nekaterih perečih družbenih vprašanjih in dogodkih iz polpretekle zgodovine. Raziskava je namreč pokazala, da 70 odstotkov hrvaških maturantov meni, da marionetna država Hitlerjeve Nemčije, znana pod imenom Neodvisna država Hrvaška »ni bila fašistična tvorba«, obdobje NDH pa celo ocenjujejo kot »najpomembnejše obdobje v hrvaški zgodovini.« Raziskavo so izvedli GONG ter Inštitut za družbene raziskave.

To niso edini presenetljivi rezultati. Po podatkih raziskave vsak drugi maturant na Hrvaškem meni, da je »homoseksualnost bolezen« ter da bi bilo istospolno usmerjenim potrebno prepovedati njihove javne nastope, da ne bi »neugodno vplivali na mlade«. Rigidna stališča so mladi pokazali tudi do vprašanja vojnih zločinov, saj jih 40 odstotkov meni, da ne bi bilo potrebno soditi Hrvatom, ki so storili vojne zločine. Ob tem kar dva od treh vprašanih (oziroma še več, 73 odstotkov) nista vedela, kdo je sedanji hrvaški predsednik vlade, to pa celo v primeru, ko so jim raziskovalci kot odgovor ponudili štiri imena. Manj kot polovica (43 odstotkov) jih je vedela, kdaj so bili na Hrvaškem organizirane prve večstrankarske volitve, samo devetnajst odstotkov pa jih je znalo povedati, katere stranke sestavljajo vladajočo koalicijo, precej neznanja pa so pokazali tudi glede nekaterih drugih vprašanj povezanih z zgodovino. Le redki so vedeli, kaj so naloge predsednice države Kolinde Grabar Kitarović, še manj pa jih je poznalo nekatera najpomembnejša določila hrvaške Ustave. Samo eden od 1146 vprašanih je popolnoma točno odgovoril na vsa postavljena vprašanja. Vsak drugi vprašani se smatra za vernika, čeprav mladi ne kažejo nobenega posebnega znanja niti, ko gre za verska vprašanja. Večina jih ni vedela, kaj so naloge škofov in nadškofov, vendar jih je bilo 40 odstotkov mnenja, da so »pravi Hrvati izključno katoliki« ter da ima Hrvaška »večje kulturno bogastvo od drugih držav sveta«. Odgovori na vprašanja raziskovalcev niso posebej presenetili, vendar ocenjujejo, da je te rezultate potrebno razumeti kot opozorilo in kot poseben indikator stanja v hrvaški družbi. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima Hrvaška opravka z »izgubljeno generacijo«, ki je razpeta med šolskim sistemom in nacionalizmom, ki ga intenzivno vzpodbujajo nekateri politiki. »Ta raziskava med maturanti je sporočilo profesorjem, kajti oni morajo biti tisti, ki jim bodo morali jasno povedati, kaj je bila fašistična NDH,« je opozoril minister za izobraževanje Vedran Mornat.

Tudi ta raziskava kaže, da so bila na mestu opozorila, ki jih je že pred nekaj leti podal tudi slovenski Državni svet. Pred vstopom Hrvaške v zvezo NATO je namreč Državni svet Slovenije že leta 2009 opozoril, da sicer »načelno podpira članstvo Hrvaške v EU in zvezi NATO, saj da je skupna prihodnost v omenjenih integracijah upanje na sporazumno preseganje in odpravljanje odprtih problemov«, toda da kljub temu »Državni svet meni, da bi se članice zveze NATO morale bolj zavedati preteklosti novih držav članic«, pri čemer je »spoštovanje temeljnih evropskih pravic in vrednot najpomembnejši dejavnik, ki oblikuje proces evropskega združevanja«. Državni svet je nato opozoril na »dodatno okoliščino«, ki bi jo slovenski parlament moral upoštevati pred ratifikacijo pogodbe. »Dodatna okoliščina, ki bi jo moral upoštevati Državni zbor v postopku ratifikacije protokola, je po oceni Državnega sveta, odnos Hrvaške do tradicij NDH, saj v sodobni hrvaški državi niso na pravi način vrednoteni vsi aspekti nastanka, obstoja in propada omenjene tvorbe. Na nek način je NDH še danes konstitutiven del hrvaške nacionalne zavesti. Hrvaška nikomur ni izplačala vojne odškodnine niti se ni opravičila prizadetim državam in narodom. Državni svet obžaluje, da svojih stališč ni mogel izraziti v prejšnjih fazah postopka ratifikacije protokola o pristopu Hrvaške v zvezo NATO,« je tedaj zapisal Državni svet. Njegova opozorila so tedaj povzročila precej kritike in na koncu niso bila upoštevana. Kar je škoda, kajti če bi se Hrvaška v preteklosti nekoliko bolj posvetila vprašanju svoje vojne odškodnine žrtvam ustaškega režima iz časov NDH ter težavam, ki jih ima današnja Hrvaška zaradi te svoje polpretekle zgodovine, potem bi bile tudi raziskave javnega mnenja med hrvaško mladino o tej fašistični tvorbi danes morda nekoliko drugačne.