Martin Kovač

16. 10. 2015  |  Mladina 42  |  Družba

Študentsko komercialno središče

Simbol združevanja partikularnih poslovnih interesov študentske elite

Nastajajoči Študentski kampus – res pravi simbol (sedanjega) delovanja študentske organizacije

Nastajajoči Študentski kampus – res pravi simbol (sedanjega) delovanja študentske organizacije
© Martin Kovač

Študentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani v času vse manjšega priliva javnih sredstev išče nove poslovne priložnosti. Tako so študentski funkcionarji nedavno na Pivovarniški 6 pompozno odprli svoj najnovejši podjetniški projekt, novi Študentski kampus. Delno dokončani trgovsko-poslovni kompleks so oklicali za simbol uspešnega četrtstoletnega delovanja študentske organizacije in njenega boja za študentske pravice.

Študentski kampus ne ustreza ravno svojemu nazivu. Vodstvo ŠOU je sprva v novem kompleksu obljubljalo študentske domove. Dejansko pa prostore, za katere je ŠOU letos namenila slab milijon evrov, nameravajo študentski funkcionarji nameniti svoji administraciji, izbranim društvom, »coworkingu«, čitalnici, menzi. Večino obnovljenih nepremičnin bodo študentski funkcionarji oddali po tržni ceni. Prostore v kampusu bodo zasedli trgovec Tuš, zavarovalnica Triglav, potovalna agencija Collegium in posredovalnica študentskega dela E-študentski servis. Služiti pa ne nameravajo le z oddajanjem prostorov, ampak tudi s trženjem oglasnih površin, v poletnih mesecih razmišljajo o uvedbi avtokampa. Študente v tem procesu dojemajo predvsem kot porabnike različnih storitev, zato bodo lahko v kampusu nakupovali s posebno kartico zvestobe.

Precejšnja težava pri uveljavljanju tržnih interesov je lokacija poslovnega kompleksa. Kampus ni v neposredni bližini nobene fakultete, prav tako je razmeroma oddaljen od ljubljanskih komercialnih stičišč, ki jih obiskujejo tudi študentje. Vse skupaj je dodatno zapleteno zaradi načrtovane trase železniške proge Tivolskega loka, zaradi katere bi se lahko leta 2020 zahtevala rušitev večine objektov kampusa. Vodstvo ŠOU do sedaj ni priskrbelo zagotovil, da načrtovana železniška infrastruktura res ne ogroža projekta.

Letos je ŠOU v Študentski kampus vložila slab milijon evrov, zgolj za zemljišče pa je lani odštela 1,2 milijona evrov. Prihodnje leto namerava plačati dodatnih 650 tisoč evrov za nadaljnjo obnovo objektov, 300 tisoč pa bo namenila za poplačilo dosedanjega kratkoročnega posojila. Kako bo financiranje kampusa vplivalo na druge, nepridobitne dejavnosti ŠOU, študentski funkcionarji ne razkrivajo. Projekt že od samega začetka spremljajo številne nedorečenosti ter poslovne nejasnosti. Kakšni so pričakovani tržni prihodki in odhodki kampusa, ne vemo, saj ta nima poslovnega načrta. Kupčije zaznamujejo tudi sumljivi posli, povezani z nakupom parcele, kajti zgolj za zemljišče so odšteli štirikrat več od njegove tedanje tržne vrednosti, posel pa so sklenili z nekdanjim študentskim funkcionarjem Benjaminom Leskovcem.

Manj neznank je v zvezi z dosedanjo zastavitvijo programske dejavnosti kampusa. ŠOU je ob odprtju obudila in finančno podprla več let opuščeni ŠOUfest, z Modrijani in Kingstonom pa naj bi poskrbela za enotedensko zabavo.

Projekt Študentski kampus so funkcionarji oklicali za novo poglavje študentskega organiziranja in delovanja. A v tem novem poglavju se očitno ponavljajo stari vzorci delovanja. Tu se hedonizem študentskih funkcionarjev meša s poslovnim mešetarjenjem na račun peščice preostalih nepridobitnih dejavnosti

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.