Igor Mekina

 |  Svet

Ukrajina zavira preiskavo o Odesi

Mednarodni posvetovalni odbor Sveta Evrope je kritiziral potek preiskave zločinov, ki so se 2. maja leta 2014 zgodili v južnem ukrajinskem mestu Odesi. Dva meseca pred ponovnim začetkom "ATO" oziroma protiteroristične operacije ukrajinske vojske je namreč v Odesi prišlo do dogodka, ki je služil kot katalizator upora tudi v Doneški in Luganski republiki na vzhodu Ukrajine. Kritike je bila deležna predvsem premajhna neodvisnost preiskovalcev, prav tako pa naj bi bilo veliko dokazov o vpletenosti policije v nerede in napade desničarskih nasilnežev, ki so se končali z množičnim pregonom in nasiljem nad skupino rusko govorečih protestnikov, ki so nato zgoreli v zgradbi doma sindikatov v Odesi. Za nerede so bili v največji meri odgovorni nogometni huligani, ki pa so se jim pridružili aktivisti s trga Majdan, kjer so lani potekale proevropske demonstracije, ki so se končale z prevratom in pregonom dotedanjega predsednika Viktorja Janukoviča. Med najbolj zagretimi so bili pripadniki skupine Desni sektor, ki odkrito nosijo pronacistične simbole.

V takrat relativno mirni Odesi je namreč množica ukrajinskih nacionalistov najprej zažgala šotor zagovornikov federalizacije, nato pa jih oblegala tudi po begu v zgradbo doma sindikatov, pred katerim so sicer imeli svoje stojnice. Ukrajinski nacionalisti so nato pretepali pripadnike ruske manjšine in zgradbo sindikatov obmetavali s kamenjem in molotovkami, zaradi česar je nastal velik požar. Med požarom so zagovorniki kijevskih oblasti celo zabarikadirali nekatere izhode iz zgradbe, ki je gorela ter streljali in napadali ljudi, ki so iz goreče zgradbe bežali. V požaru se je zadušilo in zgorelo skoraj petdeset ruskih aktivistov in demonstrantov. Najmanj osem med njimi jih je zaradi ognja in dima v zgradbi raje skočilo skozi okna v smrt. Ob tem ukrajinska policija ni uspela preprečiti omenjenih napadov, po navedbah lokalnih medijev pa je celo pasivno opazovala dogajanje oziroma prišla na prizorišče prepozno. Ta poročila je sedaj kot pravilna prvič potrdil tudi organ Sveta Evrope. Požig zgradbe sindikatov v Odesi s strani ukrajinskih skrajnežev velja za doslej najhujši primer množičnega nasilja v ruskem delu Ukrajine.

“Glede na dokaze o vpletenosti policije v množičnih nemirih 2. maja leta 2014 ter hierarhičen odnos med SES-om (državna služba za izredne razmere) ter Ministrstvom za notranje zadeve bi moral preiskave voditi neodvisen organ,« piše v poročilu. Poročilo poudarja tudi zahtevo po »neodvisnem in učinkovitem mehanizmu za preiskavo resnih kršitev človekovih pravic policistov in drugih javnih uslužbencev.« Ukrajinsko notranje ministrstvo naj bi bilo ob sodelovanju z evropskimi strokovnjaki »nekooperativno in je zaviralo sodelovanje«. Posebna težava naj bi bila nestrokovna preiskava, ki se do decembra leta 2014 sploh ni ukvarjala z nerazumljivo poznim prihodom gasilcev na prizorišče pogroma v Odesi. Gasilci so na prizorišče namreč prišli šele 40 minut od tedaj, ko je v zgradbi sindikatov zagorelo in so dobili klice na pomoč, čeprav je gasilska postaja oddaljena le nekaj minut od zgradbe, ki je gorela. Prav tako »v nasprotju z žrtvami na Majdanu oblasti niso sprejele nobenih koordiniranih ukrepov, da bi neposredno in redno informirale žrtve in sorodnike o napredku preiskave.« Ukrajinske oblasti zato očitno postopajo povsem drugače, ko gre za »proevropske« žrtve in tedaj, ko so žrtve Rusi v Ukrajini.

Mednarodni svetovalni odbor je sicer telo, ki ga je aprila leta 2014 ustanovil generalni sekretar Sveta Evrope. Septembra leta 2014 je bil njegov mandat razširjen tako, da je odbor dobil nalogo, da preuči, ali so bile pri preiskavi zločinov v Odesi spoštovana vsa določila Evropske konvencije o človekovih pravicah ter praksa Evropskega sodišča. Člani odbora so zato prišli do neprijetnega sklepa, da »napake, ki so ugotovljene v poročilu, spodkopavajo sposobnost oblasti, da ugotovijo okoliščine zločinov, povezanih z dogajanji v Odesi ter kaznujejo zločince.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.