Anže Lebinger

13. 11. 2015  |  Mladina 46  |  Politika

Netopirji, rešitelji kulturne dediščine

Lahko mali sesalci rešijo slovenske gradove?

Pozabljeni, propadajoči grad Borl

Pozabljeni, propadajoči grad Borl
© Arhiv DgB

»Svetovali so mi, naj skušamo v okviru projekta Natura 2000 dobiti kak evro za obnovo katerega od gradov, kar bi bilo mogoče, če bi v njem našli družino netopirjev,« je lani ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar povedala za Nedeljski dnevnik. Podobno je govorila pred tedni na parlamentarnem odboru za kulturo. Da si netopirji pogosto najdejo zavetje v gradovih, je jasno; da pa bi bili lahko vir finančnih sredstev pri reševanju kulturne dediščine, je jasno nekoliko manj.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.