Netopirji, rešitelji kulturne dediščine

Lahko mali sesalci rešijo slovenske gradove?

Anže Lebinger
MLADINA, št. 46, 13. 11. 2015

Pozabljeni, propadajoči grad Borl

Pozabljeni, propadajoči grad Borl
© Arhiv DgB

»Svetovali so mi, naj skušamo v okviru projekta Natura 2000 dobiti kak evro za obnovo katerega od gradov, kar bi bilo mogoče, če bi v njem našli družino netopirjev,« je lani ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar povedala za Nedeljski dnevnik. Podobno je govorila pred tedni na parlamentarnem odboru za kulturo. Da si netopirji pogosto najdejo zavetje v gradovih, je jasno; da pa bi bili lahko vir finančnih sredstev pri reševanju kulturne dediščine, je jasno nekoliko manj.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay, Google Pay ali Flik.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: