Netopirji, rešitelji kulturne dediščine
Lahko mali sesalci rešijo slovenske gradove?

Pozabljeni, propadajoči grad Borl
© Arhiv DgB
»Svetovali so mi, naj skušamo v okviru projekta Natura 2000 dobiti kak evro za obnovo katerega od gradov, kar bi bilo mogoče, če bi v njem našli družino netopirjev,« je lani ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar povedala za Nedeljski dnevnik. Podobno je govorila pred tedni na parlamentarnem odboru za kulturo. Da si netopirji pogosto najdejo zavetje v gradovih, je jasno; da pa bi bili lahko vir finančnih sredstev pri reševanju kulturne dediščine, je jasno nekoliko manj.