IZAK KOŠIR

13. 11. 2015  |  Politika

"Čez 50 let nas bodo zanamci sodili po podobah te bodeče žice"

© Gašper Lešnik

Danes je na sedežu Društva slovenskih pisateljev (DSP) potekala novinarska konferenca, kjer sta pisateljici Draga Potočnjak in Svetlana Makarovič ter pisatelja Boris A. Novak in Dušan Šarotar izrazili ogorčenje zaradi bodeče žice na slovenskih mejah. Čeprav so poudarili, da še nimajo jasno izdelanega načrta, so se želeli do problematike ograjevanja opredeliti, izraziti svoja stališča in odločno okrcati nedavne poteze slovenske vlade. Boris A. Novak je povedal, da je potrebno sestaviti široko fronto, ki zajema tako vernike kot tudi ateiste, in da je retorika vladne levice nesprejemljiva, saj je "Evropa tukaj zdaj in odvisna od vseh nas". Svetlana Makarovič je med drugim poudarila, da je otrok zgolj otrok, ne glede na versko ali katerokoli drugo pripadnost, Draga Potočnjak, da bi moral vsak Slovenec vsaj enkrat v begunski center, Dušan Šarotar pa, da so metafore danes namesto pesnikov začeli tvoriti tisti, ki bi morali biti glas razuma.

Zbrane - intelektualce, podpornike in novinarje - je najprej nagovoril Dušan Šarotar, in sicer z besedami, da je slovenske pesnike in pisatelje, tako kot marsikaterega drugega državljana Slovenije, negativno presenetila bodeča žica na slovenski meji. Smo Slovenci res ogroženi, se je spraševal, saj nas po drugi strani oblastniki strašijo, da smo v primeru nevarnosti pripravljeni. "Danes se strašimo z drugo pošastjo. Ta pošast smo mi sami. Zdi se, da danes namesto pesnikov metafore tvorijo tisti, ki bi morali biti glas razuma. Danes ne bomo govorili o migrantih in beguncih, temveč o ljudeh, ki bežijo in iščejo dom. Domovine so razsute in požgane. Če se danes, ko še ne teče kri, ne bomo odločili na kateri strani smo, se bomo morali takrat, ko si bo nekdo na tej bodeči žici porezal samo prste. Ko pa bo res pritekla kri, se bomo težko odločili," je v uvodnem govoru povedal Šarotar in dodal, da se kot pisatelj danes zaveda, zakaj piše, in sicer zaradi tega, da se ne bi ponovile grozote iz 2. svetovne vojne. Šarotar je sicer iskreno priznal, da skupina pobudnikov še nima izdelanega programa, bodo pa za začetek sprejeli skupno izjavo ter izrazil zadovoljstvo, ker vidi, da v tem niso sami.

V prostorih DSP se bodo okoli omenjene tematike od danes naprej podporniki zbirali vsak petek. Potekali bodo pogovori, branja, diskusuje, oder je odprt, somišljeniki pa dobrodošli, tako iz intelektualnih, kot tudi iz drugih vrst. Zaenkrat so svoje podpise podali še Marko Kravos, Brane Mozetič, Vladimir Osojnik, pričakujejo pa jih še mnogo več. Treba je pojasniti, da so se (zaenkrat) združili kot posamezniki in ne (še) kot institucija.

Poudarili so, da je trenutna situacija iz politikov naredila otroke, ki se na mejah igrajo otroške igre ter markirajo svoj teren, kamor druga otroška noga ne sme stopiti: "Te igre so nevarne, še posebej zaradi nerešene meje med Slovenijo in Hrvaško."

Svetlana Makarovič, ki je prišla z zamudo om bila deležna obveznega aplavza, je navzoče takoj vprašala, ali se Slovenija zaveda, kaj prepeva v državni himni: "S svojim obnašanjem je država oskrunila ta tekst. Že dolgo časa si ta država več ne zasluži takšne himne, ker je to eno samo sprenevedanje in laž. Proti komu se borimo? Proti islamizacii? Bi se morda bolj bali katolizacije?" Makarovičeva je recitirala tudi novo slovensko himno, ki jo je spesnila posebej za to priložnost. Ta je bila njena različica otroške Kuža pazi, kjer je Slovenija v vlogi psa, ki uboga gospodarja, Bruselj in Angelo Merkel. Pesnica ni mogla mimo prihajajočega referenduma o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) ter Koalicijo Za otroke gre retorično vpršala: "Za katere otroke gre? Denarja ni za kulturo, se pa najde denar za bodečo žico in referendum. To, da smo kupili to ostudno stvar, nas postavlja v isto vrsto z Orbanom (madžarskim predsednikom vlade, op.p.), ki je ideal naše desnice."

Draga Potočnjak je izrazila zaskrbljenost, da je Slovenija svojo prepoznavnost dosegla z "groznimi stvarmi, kot so jugoslovanska vojna, izbrisani, begunci in zdaj še bodeča žica". Po njenem v Sloveniji vlada stanje "Bežimo, begunci gredo!", tehnična ovira, kot oblastniki opisujejo bodečo žico, pa samo "straži in straši". To da nas straži, tako Draga Potočnjak, misli "morda 10 odstotkov ljudi, tistih, ki volijo Janšo". Potočnjakova je Cerara Janši postavila ob bok, predvsem zaradi njegove nedavne retorike. "Ves Cerarjev slovar spominja na Janšo, nadaljuje se isti simptom, Slovenija je bodeča žica, Slovenija so ograje. Če smo med jugoslovansko vojno lahko sprejeli 40.000 beguncev, jih lahko tudi danes 20.000. In kaj sploh potrebujejo te ljudje? Zgolj en topel obrok in malo več prostora. Koliko prostora Slovenije pa ti ljudje sploh zasedajo? So samo še živina, niti ne več živali, ko jih peljemo v smrt. Potrebujejo pa le nekaj tople hrane in toplote," je povedala Draga Potočnjak in izpostavila, da veliko dela na terenu naredijo prostovolci, ki so samoorganizirani. Opozorila je tudi na napako, ko smo humanitarni vidik že na začetku spremenili v varnostni. Humanost moramo po njenem od jugoslovanskih vojnih časov danes očistiti in jo začeti uveljavljati: "Ni humanitarne krize, temveč je zgolj pomoč. Ti ljudje prihajajo iz civilizacij, od koder je veliko vzela tudi Evropa. Vsi smo od nekod prišli in čeprav bi zdaj morali zahtevati odstop politikov, se bojim, da bi lahko na oblast prišli še slabši."

Svetlana Makarovič je nato opomnila, da pozabljamo, da so to posamezniki in ne množica: "Otrok je samo otrok, ni bosanskih otrok, ni islamskkih otrok in ni krščanskih otrok." Nadaljevala je s svojo tezo o Slovenceljnih, ki pa po njenem niso posamezniki, temveč skupina. "Slovencelj bo človeka, ki je na tleh, brcnil, pljunil in pohodil. Ne gre za dobrodušnost, dobrost je tisto, kar potrebujemo, dobrodušen je lahko tudi nemški ovčar," je dodala.

Boris A. Novak je poudaril, da nas bodo zanamci čez 50 let sodili po podobah te bodeče žice. "Neustrezen je odnos do beguncev, do bosanske vojne in izbrisanih, ki so bili do zdaj najgloblja slovenska sramota. Slovenija si mora pogledati v lasten obraz in uvideti, da Slovenci dobroto skrbno zapirajo v z bodečo žico ovito srce. V tem trenutku, ko mi to razpravljamo, na mejah delajo naši sodržavljani in sodržavljanke, ljudje, ne le prostovoljci, med njimi je veliko takšnih, ki enako mislijo kot mi. Žal so popolnoma odpadle tudi delitve na levico in desnico, z redkimi izjemami, kot je Združena levica (ZL). Smo priča debakla samodeklarirane levice, a ne zgolj v Sloveniji, temveč tudi drugod. Desnica je zmeraj desnica, levica pa vse bolj votla in lažna, treba bo najti nova zavezništva, ki presegajo institucionalne meje," je prepričan Novak.

Iz občinstva se je oglasil Andrej Rozman - Roza in povedal, da smo si begunce zakrivili sami, saj smo podpisali vilensko izjavo in kot država nismo nikoli obsodili, kar se je zgodilo Abu Grajbu. Za njim pa je poslanec ZL Matjaž Hanžek izrazil obžalovanje, da je bil v protestu proti vojni v Iraku na ulici kot edini slovenski politik.

Boris A. Novak je zaključil z besedami, da lahko o potrpežljivosti govorimo na dveh ravneh. Prva je potrpežljivost do beguncev, kjer ne smemo po nepotrebnem moralizirati ali obsojati, druga pa je nepotrpežljivost do vlade, ki počne sramotne stvari. Dodal je, da bo treba na novo premisliti o strategijah in načinih boja. "Potrebna je široka fronta, ki zajema vse, tako vernike, kot tudi ateiste. Retorika vladne levice pa je nesprejemljiva, Evropa je tukaj zdaj in odvisna od vseh nas. Nastala situacija, ki bo imela tudi notranjepolitične posledice, ima dve steni. Ena stena drugim preprečuje, da bi videli notri, druga stena pa nam preprečuje, da bi videli ven. In ni več zgolj govora o simboliki. Borimo se za človeka vreden prostor," je sklenil Novak, Svetlana Makarovič pa ga je dopolnila, da celo Slovenija ni tako majhna, da ne bi bilo dovolj prostora še za koga drugega.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.